Velika vrnitev odpisanega

Na začetku teniške sezone 2017 si je bilo skorajda nemogoče predstavljati, da bo leto na vrhu moške teniške lestvice končal Rafael Nadal. Lani se je pač spet ponovila že tolikokrat videna zgodba s poškodbami in igralnimi premori, tako da je letošnje leto dočakal šele kot deveti igralec sveta. In uresničil se je skorajda neverjeten scenarij, da ga končuje na teniškem prestolu.

Ob začetku novega leta sta bili za Rafaelom Nadalom dve zelo slabi sezoni, v katerih ob kombinaciji psihičnega padca in nato poškodb, njegovih starih znank, ni osvojil niti enega turnirja za veliki slam, pri številnih teniških navijačih se je zdel že odpisan. Sploh ob tem, kar sta kazala Andy Murray in Novak Đoković. A sezona je prinesla neverjeten zasuk, ki sta ga spisala Nadal in Roger Federer, prepričljivo najboljša igralca 2017. Osvojila sta vse štiri turnirje za veliki slam, Španec Roland Garros in OP ZDA, Švicar OP Avstralije in Wimbledon, ob tem skupno še pet turnirjev iz serije masters. Resda je Federer odstotkovno dobil v tej sezoni več dvobojev, saj je doživel zgolj štiri poraze, a igral je precej manj od svojega velikega tekmeca. In tudi to je pač treba zdržati – enajstmesečni maraton, kar nikakor ni preprosto. Ne pri Federerjevi starosti, ne pri Nadalovi nagnjenosti k poškodbam, pri čemer je Rafa letos tudi že dopolnil 31 let.

In če je švicarski as dal močan poudarek pravilnemu načrtovanju koledarja (zato je izpustil celotni peščeni del), je španski stroj spet mlel kot v najboljših časih, dokler ga niso pred kratkim spet začele pestiti (manjše) zdravstvene težave. Tako je z izjemo Basla odigral vse predvidene turnirje, sem ter tja doživel kak nepričakovan poraz, predvsem pa nikakor ni mogel razrešiti uganke v Federerjevi podobi (štirje porazi v štirih dvobojih), a vendar je njegova končna št. 1 – na 1. mesto se je po več kot treh letih spet povzpel 21. avgusta – čista kot solza. »Rafa si to zasluži. Letos je imel odlične rezultate in je igral več od mene,« je dejal Federer o dosežku, ki je presenetil tudi Španca. »Seveda ni bil to moj cilj na začetku sezone, o tem si nisem upal niti sanjati. Nemogoče je bilo razmišljati o čem takem, potem ko sem se vračal po poškodbi, ko je bilo za mano daljše težavno obdobje. Ampak, da, zdaj smo tu, zgodilo se je in seveda sem presrečen, pomeni mi zelo veliko. Za mano je res odlična sezona,« je dejal Nadal, potem ko si je prejšnji teden v Parizu zagotovil 1. mesto na ATP ob koncu sezone, s katerim je postavil kar nekaj mejnikov.

Postal je namreč najstarejša končna št. 1 (ta v tenisu velja veliko več kot 1. mesto med sezono), potem ko je na vrhu končal tudi že sezone 2008, 2010 in 2013, je prvi igralec, ki se je trikrat vrnil na ta položaj, prav tako je rekorden devetletni razmik, odkar je prvič prezimil na prestolu, njegov skok z 9. mesta ob začetku sezone na prvo pa je največji po letu 2003, ko se je Andy Roddick na vrh prebil z 10. »Da sem ob koncu sezone na vrhu skoraj deset let po tem, ko sem bil prvič, je res lep dosežek. Zame je končna št. 1 veliko pomembnejša kot sredi sezone, četudi sta obe pomembni, a občutek je drugačen,« pravi španski matador ter o nenehnem vračanju po poškodbah dodaja: »Gre za strast do tega, kar počneš. Pomembna je prava miselnost, motivacija, da vsako jutro vstaneš, se odpraviš na igrišče in napreduješ v nečem. Vsak dan je treba trenirati s pravim odnosom in ni vsak sposoben vsega tega.« Ne glede na to, da strast, predanost, motivacija pri njem nikdar niso bile vprašljive, je bilo v njegovi karieri toliko težkih trenutkov, da so se tudi v njem porajali dvomi. »Bila so obdobja, ko sem bil poškodovan. Bila so obdobja, ko nisem bil, pa vseeno nisem zmagoval. Seveda sem začel dvomiti, ko se je vse to dogajalo. A na koncu ne gre za to, da verjameš vase, ampak da verjameš v svoje delo,« razmišlja Nadal, ki danes začenja 153. teden na 1. mestu svetovnega zaporedja, več časa so na vrhu prebili le Federer (302), Pete Sampras (286), Ivan Lendl (270), Jimmy Connors (268), Đoković (223) in John McEnroe (170). Večina je zanj neulovljiva, a jasno je, da je Španec letos spisal eno najboljših športnih zgodb.