Z Jurijem sta se zmenila, da se pustita pri miru

Visla – Da bodo težko izvedli drugo tekmo za svetovni pokal na skakalnici Adama Malysza, je bilo mogoče predvidevati že zjutraj, ko je veter z močnimi sunki (tudi do 9 m/s) zibal drevesa ob dolini zgornjega toka reke Visle. Ker se čez dan ni polegel, poljskim prirediteljem ni preostalo drugega, kot da so preizkušnjo ob 16.30 odpovedali.

»Ne le, da bi bilo tokrat nepošteno, bilo bi tudi nevarno za skakalce. Ker vremenska napoved za nedeljo ni nič boljša, je padla v vodo tudi možnost, da bi tekmo izvedli dan pozneje,« je pojasnil Miran Tepeš, pomočnik direktorja skakalnih tekmovanj za svetovni pokal Walterja Hoferja.

To je bila po Kuusamu (27. in 28. novembra), Oslu (7. februarja) in Lahtiju (20. februarja) peta odpoved v tej sezoni. »Ker je zima toplejša, je temu primerno tudi več vetra. A smo na srečo večino odpadlih preizkušenj nadomestili na drugih prizoriščih,« je omenil nekdanji vrhunski skakalec in dodal, da imajo na skakalnicah vse boljše naprave, s katerimi lahko natančneje spremljajo veter.

Lažjo izvedbo tekem posredno omogoča tudi vetrna izravnava, zaradi katere serij ni treba več ponavljati. Kljub temu sistemu se skakalci še vedno pritožujejo, da določene preizkušnje niso najbolj poštene. »Z aparaturami gotovo ne moremo zajeti vsega, kar se dogaja na skakalnicah. Ker se naš šport odvija na prostem, smo vsekakor odvisni od narave in veter gotovo vpliva na rezultate. Zato vsako leto znova predlagam, da bi še povečali faktorje, večina mojih kolegov pa temu nasprotuje. Želijo si preprečiti, da bi v skokih odločala le matematika, zaradi katere bi gledalci lahko izgubili pregled nad dogajanjem,« je razkril Tepeš in pristavil, da je trajalo kar nekaj let, preden se je sistem izravnave vetra in višine zaletišča prijel. »Verjetno bo potrebnih še nekaj let, da bo postalo za ljudi sprejemljivo, da se bo dalo na podlagi fizikalnih zakonov izračunati, kakšen je natančen vpliv vetra in se bo ta še bolj upošteval v rezultatih.«

Za vse skupaj je – razumljivo – najtežje, kadar se razmere spreminjajo. Kdor ima v zraku vzgornik, ima srečo, tisti, ki jim veter piha v hrbet, pa imajo seveda slabše razmere. Čeprav skakalci v primeru vzvratnika dobijo višje faktorje, imajo še zmeraj raje ugodnejši veter kakor boljšo izravnavo.

Ker se skoki vseskozi razvijajo, odgovorni vsako pomlad razglabljajo o različnih predlogih za spremembe pravil. »Tako se razmišlja o drugačnem načinu ocenjevanja sloga pri zelo dolgih skokih, saj so tisti, ki skačejo zelo daleč in ne naredijo telemarka, kaznovani, ker poskušajo varno doskočiti sonožno,« je zaupal član srebrne (jugoslovanske) ekipe na OI v Calgaryju '88 in dodal, da najekstremnejši predlogi segajo celo do ukinitve sodniških ocen.

Kar zadeva tekmovalne drese, si eni želijo, da bi se še zmanjšali, drugi pa, da bi se povečali. »Če bi jih še zožali, bi se zmanjšala odvisnost od vetra, po drugi strani pa bi se povečala pristajalna hitrost in z njo sile pri doskoku,« je razložil Tepeš in izjemno premoč Petra Prevca v tej sezoni označil kot prijetno spremembo. »Zmeraj je lepo videti, da tudi fantje iz manjših ekip lahko mešajo štrene večjim in jih celo serijsko premagujejo. Peter odstopa v tem, da skače zelo stanovitno. Ima zelo majhna nihanja, na večini tekem pa je prikazal po dva zelo dobra skoka,« je povedal o skupnem zmagovalcu svetovnega pokala 2015/16.

O svojem sinu Juriju, ki je ta čas v skupnem seštevku na 24. mestu, pa ni želel govoriti. »Zmenila sva se, da se bova pustila pri miru,« je v smehu odvrnil 54-letni Stanežičan, ki se že – tako kot tudi skakalci – veseli finala v Planici (od 17. do 20. marca). »Upam, da bo vreme ugodno, glede na število prodanih vstopnic pa se gotovo obeta odlično razpoloženje in lep zaključek sezone. Moram reči, da se ga že veselim, kakor tudi jadranja čez Pacifik, na katerega se bom odpravil po finalu,« je še poudaril Tepeš.