Srebotnikova še vedno stoji za svojo odločitvijo

Katarina Srebotnik po porazu v 1. kolu Wimbledona: Sezona veliko slabša od pričakovanj.

Objavljeno
29. junij 2014 15.36
Posodobljeno
30. junij 2014 08.00
Slovenija, Brnik, 22.07.2012. Katarina SREBOTNIK, tenisacica, tik pred odhodom na Olimpijske igre v London. Foto: Uros HOCEVAR/Delo
Saša Verčič, šport
Saša Verčič, šport

London – Wimbledon 2011 je prinesel enega največjih uspehov slovenskega tenisa, ko je Katarina Srebotnik skupaj s Čehinjo Kveto Peschke osvojila turnir dvojic. Leto dni kasneje je prav tu padla odločitev, da gre naveza narazen, v tej sezoni pa je spet skupaj, a rezultati niso na želeni in pričakovani ravni, zadnji šok je bil poraz v 1. wimbledonskem kolu.

Dvojica Peschke-Srebotnik ima z Wimbledonom toplo-hladne odnose, saj je zmagi 2011 sledil poraz v 2. kolu, tokrat pa celo v prvem. Vam je žal, da ste spet združili moči s Kveto?

Žal mi ni, ko sem lani dala vse na papir, sem vedela za pluse in minuse posameznih igralk ter se odločila za Kveto. Za svojo odločitvijo stojim, res pa najini rezultati niso na pričakovani ravni. Dobro sva odigrali OP Avstralije, kjer sva bili v polfinalu, solidno Roland Garros, kjer sva bili četrtfinalistki, izpostaviti velja še finale Dohe in zmago v Rimu, od ostalih turnirjev pa sem pričakovala več. Za nameček se je Kveta pred peščeno sezono poškodovala, to se je pomešalo s težavnimi žrebi …

Omenjeno verjetno ne zmanjšuje nezadovoljstva ob rezultatih, ali pač?

Gotovo ne, okoliščine so bile, kakršne so pač bile, ko potegnem črto, rezultati niso takšni, kot sem si želela. Morda se izbira Kvete trenutno res ne zdi najbolj posrečena, a ne želim se ukvarjati s tem, kaj bi bilo, če bi bilo.

Torej ne razmišljate o novi spremembi?

Ne, cilj vsake dvojice je nastop na sklepnem mastersu, pri čemer ta zadnji rezultat gotovo ne bo pomagal. A sezona je še dolga, za tenis pa so značilni vzponi in padci, tako da se lahko še vse obrne. Trenutno je pač tako, kot je, prikazujem veliko boljše igre, kot kažejo rezultati in za to pa mi je seveda žal.

Če odštejemo Rim, ki sta ga osvojili s finalno vdajo tekmic, sta s Kveto še brez turnirske zmage, kar je tudi precej nenavadno.

No, ni fer, da bi odšteli Rim, to je zmaga, je pa res, da je bila vsaka sezona doslej boljša. In ne gre toliko samo za naslove. Želela bi si več stalnosti, več finalov, polfinalov, zgodnjih porazov je preveč.

V Eastbournu sta s Kveto izgubili proti navezi Hingis-Pennetta. Kako gledate na vrnitev nekdanje šampionke?

Martina je bila tako kakovostna igralka, da si lahko privošči vrnitev po tolikšen času in v Eastbournu je bila prepričljivo boljši del naveze. Vse pohvale za to, kako je odigrala. Za nas je njena vrnitev slaba, saj pomeni močno konkurenco, za ženski tenis pa je vsekakor zelo dobro, da je spet na turneji.

Amelie Mauresmo, vaša nekdanja tekmica, pa je pred kratkim postala trenerka Andyja Murraya …

Vsa čast Murrayu, da je izbral nežnejši spol. Da se takšen as odloči za trenerko, je velik kompliment, tega ne vidiš pogosto. Vsem se zdi nenavadno in nepričakovano, je pa lepo. S tem je pokazal spoštovanje do ženskega tenisa, pri čemer vemo, da znajo biti moški zelo cinični. V ženski garderobi je vsekakor dobil ogromno plusov.

Bi se vi podali v kaj takega?

O tem nisem razmišljala, saj se za zdaj osredotočam na svoj tenis, kaj bo prinesla prihodnost, pa ne vem. A glede na to, kako se počutim, računam, da bom še kar nekaj časa igrala.

Bržčas bi tudi težko našli službo, v kateri bi zaslužili toliko, saj ste letos že več kot 250.000 $?

Predvsem bi težko našla službo, ki bi me toliko osrečevala. Dolgočasila bi se brez tenisa, pogrešala bi tekmovalnost. Pri tem ne gre za denar. Da, omogoča tudi dobro življenje in če to prištejem k ljubezni do igre, lahko rečem, da sem velika srečnica.

Odkar ste končali kariero med posameznicami, smo videli le še eno slovensko žensko uvrstitev v 3. kolo grand slama, reprezentanca je izpadla v II. evro-afriško skupino pokala fed. Spremljate?

Hudo je gledati, da je v pokalu fed ekipa v II. evro-afriški skupini, to je porazno. Žal mi je za slovenski ženski tenis, vedeli pa smo, da bo naš rod neponovljiv. A padec je res velik. Kar se tiče posameznic, pa premalo spremljam, da bi lahko komentirala, vem le, da so bile poškodbe, morda so bila tudi pričakovanja prevelika in nerealna. A k sreči imamo ta čas dober moški tenis, zelo sem vesela za naše igralce, medtem ko smo nekoč punce reševale čas slovenskega tenisa, je lepo, da zdaj to počno fantje.

V Wimbledonu vas zdaj čakajo še mešane dvojice. Pričakovanja?

Lep obliž na rano bi bila zmaga, s katero bi zaokrožila karierni veliki slam v tej konkurenci. Glede na to, da igram z Mikom Bryanom, najboljšim igralcem na svetu …