Zaslužil bi si lepši konec

London – Rafael Nadal in sklepni turnir najboljše osmerice si res nista usojena. Lovorika z mastersa je največja, ki Špancu, 16-kratnemu zmagovalcu za veliki slam, še manjka v izjemni zbirki in tako bo (pričakovano) ostalo tudi po letošnji sezoni. Že v prvem dvoboju skupinskega dela je bilo jasno, da Rafa ni nared, po porazu proti Davidu Goffinu je naznanil, da letos ne bo več igral.

Resda je prejšnji teden Nadalov trener Carlos Moya zagotavljal, da je s prvim igralcem sveta vse v najlepšem redu in da bo v Londonu na takšni ravni, da bo v igri za lovoriko, a vseeno je v zraku ob njegovem priimku obvisel velik vprašaj. Upravičeno, je potrdil njegov prvi dvoboj proti Goffinu, v katerem je bilo več kot očitno, da se ne more normalno gibati. Če se Belgijec ne bi ustrašil priložnosti, da premaga št. 1, potem bi bilo partije konec veliko prej, tako pa je zmagal šele s 7:6 (5), 6:7 (4), 6:4. Četudi bi bil razplet na koncu drugačen, bi Rafa na novinarski konferenci po dvoboju sporočil enako novico – masters končuje predčasno, sezona je zanj končana, kriva je poškodba desnega kolena, s katero se je ubadal zadnjih nekaj tednov in zaradi katere je moral izpustiti turnir v Baslu ter se vdati pred četrtfinalom Pariza.

»Naredil sem vse, kar je bilo v moji moči, da bi bil nared, a nisem. Poskusil sem, vendar ni šlo. Pravi čudež je bil, da sem bil tako blizu zmagi v tem dvoboju, saj v njem res nisem užival, bolečine so bile prehude. Boril sem se, kot sem se le lahko, saj sem se že kmalu zavedel, da je to moj zadnji nastop. Tudi če bi zmagal. Po takšni sezoni, kot sem jo imel, si ne zaslužim še dva takšna dneva na igrišču, s takšnimi groznimi občutki, verjetno še z dvema porazoma,« je pojasnil Nadal, ki s sklepnimi turnirji res nima sreče. Poleg tega, da mu igranje na trdi podlagi v dvorani ni najbolj pogodu – zato se zavzema, da bi se podlage na mastersu menjavale –, ga še posebej ob koncu sezone pogosto izda zdravje. Tako si je na finalu nastop izboril vsakič od leta 2005, od tega je dvakrat igral v finalu, trikrat v polfinalu, dvakrat je izpadel v predtekmovanju, kar petkrat pa je moral nastop odpovedati, zdaj je torej turnir končal po le enem odigranem dvoboju. Na takšen nepriljubljen način se je končalo tudi eno najbolj tvornih sodelovanj ne le v teniški zgodovini, ampak tudi, saj je Toni Nadal, ki je Rafo treniral od četrtega leta, že kmalu po začetku sezone napovedal, da se bo po koncu poslovil od trenerske funkcije.

Nekoliko grenak konec seveda ne bo zasenčil tistega, kar je Španec dosegel med sezono, ki jo končuje na 1. mestu lestvice ATP – Roger Federer bi se mu lahko v naslednjih dneh močno približal –, med šestimi osvojenimi turnirji pa sta bila dva za veliki slam. »Resda bi si zaslužil lepši konec, a šport nikomur ničesar ne dolguje. Seveda sem razočaran, a ne bom jokal. Za mano je izjemna sezona, nepozabna,« je še dodal Nadal, ki se bo zdaj posvetil popolni rehabilitaciji kolena, kar je vsem v njegovi ekipi že zelo znana zadeva. Njegovo mesto na turnirju bo prevzel Pablo Carreño Busta.

Nadal je seveda za nekaj časa zasenčil dogajanje na mastersu, na katerem je včeraj v skupini Boris Becker do svoje sploh prve zmage na tovrstnem turnirju prišel Jack Sock. Ameriški debitant je v izenačenem dvoboju s 5:7, 6:2, 7:6 (4) ugnal Hrvata Marina Čilića. Sock na ta način ostaja v igri za napredovanje, ki si ga bo skušal priigrati jutri proti Aleksandru Zverevu.