Tiskane izdaje
Ljubljana – Ko je Rio de Janeiro leta 2009 prejel odgovornost organizacije letošnjih olimpijskih iger, je bilo brazilsko gospodarstvu v vzponu. Danes, dobre tri mesece pred začetkom iger, se Brazilija spopada s krizo na vseh področjih - v gospodarstvu, politiki in družbi.
Vprašanje je celo, kdo bo na čelu Brazilije, ko se bodo 5. avgusta začele olimpijske igre. V spodnjem domu brazilskega parlamenta so sprožili postopek za odstavitev predsednice Dilme Rousseff. Senat bo zato prihodnji mesec glasoval o začetku sojenja predsednici zaradi korupcijskih obtožb in domnevnemu prirejanju državnega proračuna. Če bo večina od 81 senatorjev glasovala za, bo Rousseffova suspendirana. V tem primeru bo vodenje Brazilije prevzel dosedanji podpredsednik Michel Temer.
Predsednica se brani, da gre za zaroto in državni udar, toda brez večinske podpore je tudi med brazilskim ljudstvom. Šestdeset odstotkov Brazilcev je prepričanih, da mora Rousseffova oditi, a hkrati samo osem odstotkov Brazilcev meni, da ustrezno rešitev pooseblja Temer. Ta bo v primeru dokončne razrešitve predsednice prevzel Brazilijo do konca mandata leta 2018. Kako slabo izbiro ima brazilsko ljudstvo, razkriva poročanje New Yorka Timesa. Kar 271 od 594 članov brazilskega kongresa se srečuje z resnimi korupcijskimi obtožbami.
Strmo pada tudi brazilsko gospodarstvo. Najbolj pesimistične ocene trdijo, da je Brazilija v največji gospodarski krizi po letu 1930. Državna valuta real je v zadnjem letu izgubila tretjino vrednosti, inflacija se je povečala za deset odstotkov, brezposelnost se povečuje (v letu dni s 6,1 na 8,2 odstotka), bruto družbeni proizvod pa pada (v zadnjih dveh letih za dobre tri odstotke na leto). Prav tako že od lanskega marca pada tudi realna plača – v javnem in zasebnem sektorju.
Nič čudnega torej, da se v organizacijskem odboru OI pogovarjajo o zmanjšanju stroškov za približno 30 odstotkov. Tako so že sklestili načrtovano število prostovoljcev s 70.000 na 50.000 in število uradnih vozil s 5000 na 4000. Okrnjena je tudi gradnja olimpijskih prizorišč, saj so se odločili, da na tribunah ne bodo dogradili vseh načrtovanih navijaških sedežev, v olimpijski vasi pa bodo zmanjšali število opreme, predvsem televizijskih sprejemnikov in druge zabavne elektronike. Olimpijski stadion in plavalna dvorana sta zdaj pri 97 odstotkih gradnje, teniški kompleks pri 90, precej drugih objektov šele pri 80 odstotkih.
Daleč od oči javnosti
V času gradnje olimpijskih objektov se je v zadnjih treh letih smrtno ponesrečilo enajst delavcev. Za primerjavo – med gradnjo in obnovo stadionov za nogometno svetovno prvenstvu leta 2014 je umrlo osem delavcev. A pri tem obstaja veliko vprašanje, kakšno je resnično število mrtvih delavcev. Marsikaj v Braziliji se dogodi daleč od oči javnosti za korist politične in gospodarske elite. Samo leta 2015 je menda mestna policija v Riu de Janeiru ubila 1330 ljudi, pred tem so oblasti razselile več kot 20.000 družin iz favel. Kje so končali vsi ti ljudje, ni znano.
Kljub številnim kršitvam človekovih pravic še naprej velike športne dogodke (olimpijske igre in svetovna nogometna prvenstva) v roke prejmejo sporne države. En in isti vzorec se ponavlja pri Braziliji, Rusiji, Kitajski, Katarju … Toda smrtne žrtve, izkoriščanje delavcev in zamujanje vseh rokov, ko se beton pogostokrat suši še na otvoritveni dan, gredo hitro v pozabo, ko naši junaki blestijo v športnih arenah. Prav zato več nevladnih organizacij poziva novinarje, ki bodo poročali iz prihajajočih olimpijskih iger, naj svoj pogled usmerijo tudi malce globlje v brazilsko družbo – da velik športni dogodek ne ostane zgolj krinka za utrjevanje politične elite, ki si na koncu tudi sama razdeli milijonske zneske. Kajti v Braziliji še zdaleč ni onesnažena samo voda.
Vstopne točke najvarnejšega mesta za teroriste
A svet se spreminja, če ne drugače, zaradi terorističnih groženj. Brazilija meji s kar desetimi državami in ima 16.885 kilometrov dolgo mejo. Vstopnih točk za teroriste je ogromno, hkrati lahko nepridipravi pri uresničitvi zlobnih dejanj izkoristijo koruptivnost brazilskih uradnikov. Kljub temu organizatorji trdijo, da bo Rio de Janeiro v času olimpijskih iger najvarnejše mesto na svetu.
