Tiskane izdaje
Marcel Hirscher ima vse. Rekordno bero šestih zaporednih velikih kristalnih globusov. Osem malih, štiri naslove svetovnega prvaka, 55 zmag v svetovnem pokalu. Manjka mu le zlata olimpijska kolajna. V tej zimi je osupnil z nadzemeljskimi nastopi. A opozarja, da na olimpijskih igrah že osvojene lovorike niso pomembne. »Ko presmučaš cilj, šteje le čas, ki ga izmeri ura,« ve, kakšen izziv ga čaka.
Zlom gležnja zmanjšal pritisk
Da bo tako suvereno zmagoval na tekmah za svetovni pokal v olimpijski sezoni, ni pričakoval nihče. Niti on ne. Poleti si je namreč zlomil gleženj, izpustil je priprave na zimo, zdelo se je, da je njegove prevlade konec. A predvidevanje je bilo povsem napačno. Ko se je znova postavil na noge, se je zavzeto lotil treninga, kot bi želel čez noč nadoknaditi zamujeno.
»Poškodba je zmanjšala pritisk, ki sem ga čutil na plečih, zato je bilo lažje začeti novo sezono. Hkrati pa je bilo težko najti hitrost, s katero bi lahko konkuriral svetovnemu vrhu,« se Hirscher spominja vračanja na bele strmine po eni od redkih poškodb v karieri.
Poškodba ga ni ustavila
A sedem mesecev brez smučarske vadbe ni pustilo posledic. »Morda bi moral to večkrat storiti. Ne mislim na zlom gležnja, ampak vzeti si več prostega časa,« razmišlja 28-letni Avstrijec. Med tekmece se je vrnil v izjemnem slogu. Na 15 tekmah so se mu stopničke izmuznile zgolj dvakrat, nanizal je deset zmag. Nič ga ne ustavi, niti poškodba in izgubljeno pripravljalno obdobje ga nista.
Hirscher med paralelno tekmo svetovnega pokala v alpskem smučanju na Švedskem. Foto: AFP
»Vse gre gladko kot še nikoli, tega res nisem pričakoval. Septembra nisem vedel, kaj lahko po poškodbi sploh pričakujem v tej sezoni,« razkriva smučarski šampion in dodaja, da je bilo zanj, medtem ko je imel nogo v mavcu, nepredstavljivo, da mu bo uspelo doseči 55 zmag v svetovnem pokalu in prehiteti Hermanna Maierja na večni lestvici največjih legend. »Noro je, kaj vse se je zgodilo v tem kratkem času po poškodbi,« se najboljši avstrijski smučar vseh časov čudi tudi sam sebi.
V začetku leta, v katerega je skočil z zmago na slalomu v Zagrebu, je poudaril, da ni nepremagljiv. Pred tistim v Kitzbühlu je opozoril še, da se bo njegov zmagovalni niz prej ali slej prekinil. In se je – prav tam. Premagal ga je Henrik Kristoffersen, norveški šampion, ki bo njegova največja nevarnost tudi v Pjongčangu.
V Schladmingu je Hirscher spet eksplodiral. »Preden sem se podal na drugo progo, sem si rekel, da bom smučal na vse ali nič. Jasno je bilo, da nisem prišel, da bi zbiral točke, prišel sem po zmago! Smučal sem na robu svojih zmogljivosti in uspelo mi je,« opiše, kako je vnovič iztisnil iz sebe vse atome moči.
Hirscher opozarja, da že osvojene lovorike niso pomembne: »Ko presmučaš cilj, šteje le čas, ki ga izmeri ura.« Foto: AFP
Status ne zagotavlja ničesar
Ljubitelji smučanja že vso sezono občudujejo njegove predstave in uživajo v njegovih vrhunskih dvobojih s Kristoffersenom. Tekmeci se jima čudijo, kaj vse zmoreta, primerjajo ju z vesoljcema. Zaradi napornih tekem in vseh obveznosti, ki jim sledijo, je Hirscher previden, da se ne bi energijsko izpraznil. Vsak korak je načrtovan, za kar skrbi njegova ekipa, urnik je prilagojen in vsebuje čim manj motečih dejavnikov. Čeprav je ritem zahteven, si želi na OI v Južno Korejo odpotovati svež.
Zanimivo je, da ima ta veliki avstrijski športnik v svoji zbirki uspehov zgolj eno olimpijsko kolajno. Osvojil jo je na slalomu v Sočiju 2014. Takrat ga je premagal izkušeni rojak Mario Matt, zadovoljiti se je moral s srebrom. Na svojih tretjih OI bo prvi favorit tehničnih disciplin, vendar ta status ne zagotavlja ničesar in tega se Hirscher zaveda.
Ko se je odločal, v katerih disciplinah bo nastopil, je opozoril, da so smiselne zgolj tiste, v katerih bi se boril za kolajne. »V nasprotnem primeru gre za izgubo časa,« pravi prvi zvezdnik alpskega smučanja. »Če bom osvojil zlato, bo super. Če mi ne bo uspelo, pa verjamem, da ljudje ne bodo moje kariere ocenjevali kot slabe,« si želi, da bi pustil pečat tudi na najprestižnejšem športnem tekmovanju na svetu.
