Smukači v Dubaj, Sirše v neznano, Damjan v »zapor«

Predstavitev olimpijske reprezentance: zadnje obstranske obveznosti opravljene. Pogrešali Francija Petka.

Objavljeno
29. januar 2018 23.00
Mojca Finc
Mojca Finc
Ljubljana – Dolg in natrpan dan so imeli včeraj slovenski potniki v Pjongčang. Začel se je s pomerjanjem olimpijske garderobe, nadaljeval s sponzorskimi obveznostmi, fotografiranjem in druženjem z novinarji, končal pa s slavnostno prireditvijo. Generalka je opravljena, zdaj je čas za zadnje podrobnosti in pot v Azijo.

Eden najbolj obleganih je bil sankač Tilen Sirše, ki je bil za mnoge do včeraj neznanka. Zasavec se veseli prve olimpijske izkušnje, ki si jo bo, kot pravi, zapomnil za vse življenje. »Treniram v tujini, pri nas imamo samo štartni poligon, kjer vadimo štarte. Vozim z najvišjega štarta, povprečna hitrost, ki jo dosegam, znaša, med 130 in 140 km/h,« je pojasnil sankač, čigar vzor je upokojeni smučarski as Bode Miller. »Je primer tega, da lahko veliko dosežeš na svoj način, ni treba biti vedno znotraj ustaljenih tirnic,« je dejal sogovornik, ki je včeraj sklenil številna nova poznanstva, navdušil ga je biatlonec Jakov Fak.

Najprej na sonce

Tekačica Anamarija Lampič, ki se je lani v Koreji veselila premierne zmage za svetovni pokal v karieri, prav tako nestrpno čaka svoje prve OI. »Komaj čakam, da vidim, kako to izgleda iz prve roke, prav firbčna sem, kako se bo vse odvijalo,« že odšteva dneve. Dopoldan je morala nekaj olimpijske garderobe vrniti, saj je dobila premajhne konfekcijske številke.

Večje potrebuje tudi alpska smučarka Ana Bucik, še ena olimpijska debitantka. V kovček bo spakirala tudi oblačila za prave zimske razmere, v Pjongčangu olimpijce čaka 15 stopinj Celzija pod ničlo. »Ker prihajam iz toplih krajev, nisem pripravljena na tako hud mraz. Upam, da imamo tople bunde,« je v smehu povedala Primorka, ki je tik pred vrhuncem sezone prišla v vrhunsko formo, razveselila je s tretjim mestom na kombinaciji za svetovni pokal v Švici. »OI so otroške sanje. Veselim se odprtja, komaj čakam pravi olimpijski duh.«

Zanimivo so se poti lotili smukači, ki se bodo najprej ustavili v Dubaju in tam preživeli štiri dni. Namenili jih bodo kondiciji, sonce pa naj bi jim dalo dodatno energijo. Tekmovalec v smučarskem krosu Filip Flisar se odpravlja na svoje tretje OI. »Prve so bile nova izkušnja, navdušenje, ko ne veš, kaj naj pričakuješ. Pri drugih je vse bolj resno, na tretjih pa točno veš, kaj moraš narediti,« je primerjal izkušnje Mariborčan, ki se nadeja, da je čim več medijskih in sponzorskih obveznosti za njim in se bo lahko osredotočil le še na priprave. Pa Koreja? »Pred dvema letoma me je presenetila, močno je presegla moja pričakovanja, predvsem odnos ljudi, njihova toplina, tudi hrana. Pričakujem, da bodo to ene lepših OI,« si želi brkati mož.

Nad Azijo je navdušen tudi Jernej Damjan, ki ga čakajo četrte igre. »Žal mi je le tega, ker smo, kot ponavadi na OI, spet izolirani, nobenega mesta ni blizu. Kot bi bili v zaporu, jaz pa sem rad svoboden, rad raziskujem,« je povedal in dodal, da je skozi svoje olimpijske izkušnje spoznal, da imajo tekmovalci na OI veliko časa. »Z mojega gledišča je veliko čakanja in malo dela v primerjavi s svetovnim pokalom, ki je zelo natempiran.«

Vodja odprave poškodovan

Opazil je še, da je od zunaj ustvarjenega več pompa okoli iger, kot ga dejansko je na tem največjem športnem tekmovanju. In poudaril: »Strinjam se, da je pomembno sodelovati, ampak na koncu vedno šteje le kolajna. Če ne bi čutil, da sem sposoben priti zelo blizu, sploh ne bi šel. Raje bi potem bil gledalec, kot da bi se mučil.«

Mučil pa se je te dni Franci Petek, vodja olimpijske odprave, ki si je poškodoval koleno. Na predstavitvi ga ni bilo, Olimpijski komite Slovenije upa, da bo vendarle odpotoval v Korejo ...