Čakali bodo v ozadju in napadli iz zasede

Pokljuka – Le še trije dnevi ločijo biatlonce od uverture v novo sezono, tekme mešanih štafet v Östersundu, »pravi« niz tekem pa se bo nato resda začel v sredo. Ne glede na to, da bodo v središču zime olimpijske igre v Sočiju, bo za slovensko reprezentanco enako pomemben tudi svetovni pokal, želja po dokazovanju in čim boljšem rezultatu bo prisotna prav na vsaki tekmi.

Slovenski reprezentanci jo je v finišu priprav na Pokljuki nekoliko zagodlo vreme, tako da se je v pričakovanju prvih tekem na bolj zasneženi sever podala nekoliko prej (v soboto) od prvotnih načrtov, trener Uroš Velepec pa računa na dober štart. »Ne pričakujem ravno silovitega začetka, je pa treba biti dober že na uvodu. Tu z rezultatskega vidika ne govorim o zmagah, v biatlonu tudi majhen zaostanek pomeni uvrstitve med 20. in 30. mestom. Mislim, da se je treba vsaj tu nekje gibati, da imaš potem dobro izhodišče za preboj proti vrhu. Zato pričakujem, da bi morali biti na individualni tekmi vsi v prvi polovici. Če si namreč dober na začetku, se potem lahko sproži plaz, začneš verjeti, da zmoreš, da si dobro treniral, samozavest je prava. Pričakujem, da se bodo rezultati nato stopnjevali v Hochfilznu in da bodo potem v Annencyju še boljši,« pravi Velepec ter ob tem zelo realno gleda na trenutno stanje našega najboljšega biatlonca Jakova Faka, ki je imel kar nekaj zdravstvenih težav.

»Jakov se mora zavedati, da s treningom zaostaja mesec dni in pol, pri njem smo morali izpustiti cel sklop priprav, da bo lahko tekmoval tudi v prvem delu sezone. Če bi opravili celotni trening, bi lahko začel nastopati šele januarja. To je sicer tvegana poteza, a obema se je zdela odločitev razumska. Če mu ne bo šlo takoj od začetka, se še vedno lahko vrne k treningu. Ima veliko željo zmagovati, a glede na stanje, v kakršnem je, bo lahko zelo zadovoljen že s 15. mestom,« meni trener o prvem možu Fischerja, ki pa še vedno nima takšne podpore kot nekateri drugi tekmovalci, saj dobijo kljub slabšim rezultatom več smuči.

V olimpijski zimi je vedno vprašanje, kakšno vlogo igra svetovni pokal; bolj ali manj pripravljalno ali pač enako kot vsako drugo sezono, ko je vrhunec svetovno prvenstvo. Pri slovenski reprezentanci – mimogrede, z dvema novincema, Anjo Eržen in Lenartom Oblakom – svetovni pokal nikakor ne bo »trpel«, osredotočenost še zdaleč ne bo le na Soči. »V naravi športnika je, da si želi biti najboljši na vsaki tekmi, in za zdaj se bomo posvetili prvi triadi svetovnega pokala. Sredi decembra pa bomo videli, kakšno je stanje s posameznimi reprezentanti in katera poteza je za določenega tekmovalca najbolj smiselna. Tu bomo imeli mesec dni časa, v katerem se lahko marsikaj zgodi, bolj pa se bomo začeli posvečati potnikom na OI. Dotlej pa je treba 'oddirkati' tekme, ki so pred nami,« razmišlja Velepec, dobro zavedajoč se, da bodo v Sočiju močnejše reprezentance pod večjim pritiskom kot slovenska. A slednja vendarle prvič na OI odhaja z velikim adutom za kolajno.

»Resda so to prve igre, na katerih se od nas pričakuje kolajna, a še vseeno mislim, da bomo mi s tem precej manj obremenjeni kot velike reprezentance. Mi bomo čakali v ozadju in napadli iz zasede. Seveda si jo želimo, vemo, da smo jo sposobni osvojitvi, nenazadnje smo jo tudi že 'naredili'. Mislim, da je verjetnost zanjo kar velika, če pač pogledamo naše najboljše tri, saj je bil Fak v Vancouvru tretji, Bauer četrti in Gregorinova peta. Eden jo je torej zgrabil, dva sta jo poduhala in verjamem, da bomo imeli spet možnosti za to. Posebej ker nam proga ustreza, četudi bo na zahtevo Rusov nekoliko lažja, nam pa sredi sezone ustrezajo težje. Seveda se lahko na koncu iz Sočija vrnemo tudi s petimi 4. mesti, kar bi bil fantastičen rezultat, a ne bi bilo kolajne,« še dodaja Velepec, ki ne skriva največjega strahu olimpijskih preizkušenj, namreč vpliv vremena, saj so bile razmere ob marčni preizkušnji svetovnega pokala daleč od regularnosti. V takšnih primerih pa potem glavne vloge pogosto ne odigra pripravljenost oz. kakovost, temveč – sreča.