Miha Šimnovec, šport
Ljubljana – Peter Prevc, ki je po rekordnem poletu v Oberstdorfu (225,5 m) tako nesrečno padel in si strgal vezi v levi rami, je po ponedeljkovi vrnitvi iz Nemčije noč spet prespal v domači postelji. A zaradi bolečin in opornice spanec ni bil najboljši. »Nobene tablete mi ne pomagajo,« je zaupal veliki slovenski skakalni up in pribil, da se ne bo kar tako vdal.
Kako zdaj gledate na vaš sijajen polet z nesrečnim koncem?
Že takoj sem vedel, da me bo odneslo daleč. Ker pa je šlo za ekipno tekmo, sem si rekel, da ne smem popuščati. Zato sem šel do konca.
Se strinjate z Goranom Janusom, ki je po ogledu posnetka dejal, da ste padli predvsem zaradi novozapadlega snega, ki vas je po pristanku močno zavrl in spravil iz ravnotežja?
Verjetno bi se na gladkem oziroma zbitem snegu res bolje razpletlo, saj bi smuči po doskoku stekle in me ne bi vrglo naprej.
Mar ocenjujete, da vas je tekmovalno razsodišče spustilo s previsokega zaletišča?
Ne, nikogar ne bi krivil za padec. Pravzaprav niti nočem več razmišljati, zakaj je do njega prišlo. Zdaj je, kar je.
Ali vam je bilo pri priči jasno, da ste si strgali ramenske vezi?
Zaradi adrenalina me najprej ni prav nič bolelo, zato sem mislil, da je vse v redu. Še ko sem nato sedel na klop in mi je zdravnik rekel, da je nekaj narobe, ker je kost štrlela ven, sem trdil, da mi ni nič in da grem še enkrat na vrh zaletišča. Ko sem nato vstal, se mi je zavrtelo pred očmi. Zbudil sem se z masko na obrazu.
Kako so vas sprejeli v bolnišnici v Immenstadtu?
Na operacijo sem čakal eno uro, potem je vse teklo gladko. Sicer pa so v tej bolnišnici med zadnjo novoletno turnejo operirali tudi Norvežana Toma Hildeja.
Ali ste bile kaj presenečeni nad tem, kako dobro vam je v Oberstdorfu šlo od nog pravzaprav od prvega dne naprej?
Niti ne, saj sem vedel, da znam dobro leteti. Obenem sem se tudi zavedal, da ne smem prehitevati dogodkov. Da moram ohraniti mirno kri in se popolnoma osredotočiti na svojo nalogo. In potem me je kar neslo po zraku.
Po odličnem poskusu v kvalifikacijah, v katerih ste pristali pri novem osebnem rekordu (221,5 m), ste izjavili, da med letom niste povsem vedeli, kje ste.
Uf, kje je že to. Je bil pa občutek res malce čuden, ko sem prvič priletel tako visoko nad točko, ki označuje velikost naprave (HS). Vendar pa sem se takrat ujel.
Kako si razlagate vaše izvrstne nastope na letalnici Heinija Klopferja? Še lani ste imeli na njej precejšnje težave, konec koncev ste bili tedaj na tekmi zgolj predskakalec, potem ko ste obtičali že v kvalifikacijah. Čemu pripisujete nedavni izbruh?
Potem ko sem pred enim letom v Oberstdorfu opravil z ognjenim krstom v poletih, sem že mislil, da vse znam, pa očitno nisem. Verjetno se mi tedaj tudi zato ni izšlo po načrtih. Minuli konec tedna sem imel do letalnice precej večje spoštovanje, tudi drugače sem bil bolj sproščen in umirjen. Tako sem se znebil strahu pred velikankami, čeprav me je na vrhu še zmeraj vsakič malo stisnilo pri srcu.
Kakšne so možnosti, da bi vendarle poleteli na finalu svetovnega pokala v Planici?
Zdaj so resnično majhne, vendar pa se ne bom kar tako vdal.
Kako dolgo boste okrevali?
Popolna rehabilitacija naj bi trajala osem tednov, toda sam verjamem, da bom prej nared.
Kako bo potekala vaša rehabilitacija?
Ker roke ne smem dvigovati, bom moral sprva predvsem mirovati. Ko bom snel opornico, bom lahko začel opravljati prve običajne vaje, kot je, denimo, kroženje. Znova bom šel od začetka. Najboljše zdravilo je čas, ki pa ga primanjkuje.
Ali je to vaša prva resnejša poškodba?
Prva takšna, zaradi katere bom moral izpustiti mesec tekmovalne sezone. Najhujše, ki sem jih imel doslej, so bili pretresi možganov, nazadnje pa so me zaradi padca zadržali v bolnišnici, ko sem imel trinajst ali štirinajst let.
So smučarski skoki po vašem nevaren šport?
Ne, niso. Sam sem imel v desetih letih dve, tri omembe vredne poškodbe, mnogi tako dolgo zdržijo tudi brez njih. Če bi primerjal z drugimi športi, je to zelo malo. Že pri nogometu je veliko več poškodb.
Kaj ste odgovorili Goranu Janusu, ko vas je v bolnišnici vprašal, zakaj niste doskočili v telemark?
Da ga zato nisem naredil, ker me je bilo strah.