Tiskane izdaje
Lov za njegovimi rekordi se je začel v trenutku, ko je leta 2001 oznanil odhod v pokoj, vse odtlej pa je Bjørna Daehlija le redko videti na največjih tekmovanjih. V Davosu je prijetno združil s koristnim in številnim mladim pokazal prve tekaške korake. V pogovoru za Delo je nakazal, da bo Marit Bjørgen na bližnjih ZOI presegla njegovih rekordnih 29 kolajn s SP in OI. Osmih olimpijskih lovorik pa niti ona ne more.
V zgodovino teka na smučeh ste se zapisali z nizom odličij s SP in OI, še nedavno tega ste imeli največ zmag v svetovnem pokalu, a od upokojitve se redko pojavite na tekmah. Niste nikoli čutili potrebe, da bi se aktivno vključili v razvoj svoje panoge?
Moje življenje se je odtlej zelo spremenilo, vrgel sem se v druge vode, zdaj mi večino časa vzamejo nepremičninski posli in moja linija oblačil. V času tekmovalne kariere sem ogromno potoval in bil odsoten, zato sem si zaželel početi nekaj drugega. Zato me ni videti pri FIS, nisem se lotil niti trenerstva. Lepo se je ukvarjati tudi s čim drugim.
Kako pa zdaj z določene oddaljenosti gledate na razvoj športa, ki vas je zaznamoval?
Zelo se je spremenil, a tako je z vsemi panogami. Vse je postalo veliko bolj profesionalno. Saj ne da ni bilo že v mojih časih, a zdaj imajo reprezentance svoje ekipe za pripravljanje smuči, ki se naokoli prevažajo v velikih vlačilcih. Veliko več je televizijskih prenosov, uveljavil se je šprint, vse je bolj aktivno. Večinoma so šle stvari na boljše, zanimivo je to spremljati s strani.
Pa gre razvoj v pravo smer?
Ker so ohranili precej tradicionalnih tekem, kot je 15 km klasično, obenem pa to popestrili s šprinti, ki so zanimivi za televizijo in gledalce, so po mojem našli pravo kombinacijo.
V takšnem sistemu se očitno znajde vaša rojakinja Marit Bjørgen, ki vas je pred dvema letoma prehitela po rekordnem številu zmag v svetovnem pokalu. Menite, da bo prevladovala tudi na OI v Sočiju?
Edina stvar, ki ji čez dva meseca lahko prepreči zlato bero v Rusiji, je bolezen.
Vidite v bližnji prihodnosti koga, ki bi lahko prevladoval pri moških?
Tam vlada zdaj prava demokracija, veliko je različnih zmagovalcev, kar je tudi dobro za razvoj panoge. A če me že vlečete za jezik, menim, da bi bil Petter Northug lahko serijski zmagovalec, le po vseh težavah, ki jih je imel, se bo moral vrniti. Za zdaj mu še ne gre.
Northuga imate očitno radi, v preteklosti ste ga že omenjali kot svojega naslednika, četudi je povsem drugačen, kot ste bili vi v tekmovalni časih. Jezikav, izzivalen, pogosto s svojim obnašanjem in opazkami hodi po robu. Imate to radi?
Da, to potrebujemo. Sam sem bil vedno vljuden, odgovarjal na vprašanja, ustregel vsem, poskušal narediti, kar je prav. Nisem si upal, kar si upa on. Mislim, da je kar v redu, da se šali in malo izziva.
Vso kariero ste se gnali do onemoglosti. Ste enak način prenesli tudi v običajno življenje, v posel?
Tekmovalne miselnosti nikoli ne izgubiš. Rad tekmujem. Ko so moji projekti v nastajanju, trdo delam. Če se pojavijo težave, garam tudi ob večerih, petkih in svetkih, da bi jih odpravil, saj si želim uspeti. To je nekaj, kar sem nasledil iz tekmovalnega časa. Četudi tek na smučeh deluje navzven kot individualen šport, za njim stoji veliko timskega dela. Enako je v poslu. Obkrožati te morajo pravi ljudje, od trenerjev, serviserjev, časomerilcev. Vsi morajo delovati usklajeno, da sploh lahko prideš do vrhunskega izida. Zdaj je drugače le to, da moram za uspeh na nepremičninskem trgu okoli sebe imeti prave arhitekte, dobre odvetnike za primere težav, motivirane sodelavce.
Kaj pa vaša linija oblačil?
Ukvarjam se predvsem z nepremičninami, a ker je moje srce še vedno pri teku, se kar dosti ukvarjam tudi z njo. Sem v odboru in sodelujem na vseh sestankih razvojnega oddelka, vse izdelke tudi testiram. Delno me je tudi to pripeljalo v Davos, prejšnji teden sem bil na sejmu v Nemčiji, naslednji je na Norveškem. Sem kar aktiven.
Prodajate v Sloveniji?
Ne, ampak bi moral.
Kot poslovnež ste si ustvarili pravi imperij, pred dvema letoma so vaše bogastvo ocenili na skoraj 37 milijonov evrov. Vas kriza ni nič prizadela?
Zadnjih pet let je bilo res težavnih, a poskušam prilagoditi načrte dogajanju na trgu.
Kako zdaj zadovoljujete svojo potrebo po ekstremih?
Zdaj je drugače, poskušam živeti tako, da še vedno lahko treniram, tudi zato, ker me to ohranja zdravega. Pred leti pa sem z nekdanjimi tekači izvajali nekaj ekstremnih projektov, med njimi smo imeli televizijsko oddajo, posneli smo 50 delov, ki so jih predvajali tudi zunaj Norveške. Zdaj sicer to miruje, a bi jo lahko kadarkoli oživili, saj je bila velika uspešnica.
V zadnjih letih veliko prahu dviga kopanje po preteklosti in odkrivanje dopinških kršitev izpred desetletja, dveh. Kaj menite o tem?
Na Norveškem imamo jasno stališče glede dopinga. Osebno nimam težav govoriti o tem, kako je bilo med mojo kariero. Me pa motijo ugibanja, ko nekdo nima pravih argumentov, ampak kar trdi, da so bili vsi tekmovalci v devetdesetih letih dopingirani. To namreč slišim občasno in ne drži. Dejstvo je, da medije to zelo zanima, ker so vzdržljivostni športi najbolj zahtevni in po tej plati izpostavljeni.
Prejšnjo zimo se je pojavil tudi dokumentarec, v katerem so sum obesili tudi nad vašo glavo. Ste se odzvali z odvetniki?
Nisem najel odvetnikov, sem pa bil stalno na razpolago za pojasnila in poskušal odgovoriti na vse nejasnosti, ki so se pojavile. Govoril sem z vsemi, ki so me prosili za intervju. Za to sem porabil tedne in tedne v prejšnji zimi.
Eden od vaših znanih sosedov na Norveškem je tudi Michael Schumacher, ki rad teče na smučeh. Sta pri tem že sodelovala?
Ne, tekla še nisva, sva se pa srečala, saj ima kočo ob moji v Trysilu. Enkrat sva bila skupaj tudi v Monaku, kjer me je pobliže seznanil s svojim delovnim okoljem in dirkalnikom. Vendar mi je tedaj dejal, da ne sme teči na smučeh, saj se bojijo, da bi padel in se poškodoval.
Ste tudi velik oboževalec nogometašev Liverpoola, mar ne?
Res je, sin pa navija za Manchester United. Ko je bil majhen, sva si ogledala tekmo v Angliji, obiskala garderobo in na tribuni sedela z Davidom Beckhamom, njegovo soprogo in njeno mamo. Sin se je tedaj igral v bližini, zdaj pa je goreč privrženec tega športa in tudi sam brca na kar visoki ravni. Predvsem pa se zdaj počuti zelo neumno, da tedaj kot otrok ni vedel, kdo je Beckham, pa tako blizu mu je bil.
Ima potencial za vrhunskega igralca?
Težko je postati res dober nogometaš, če prihajaš iz Skandinavije. Za to potrebuješ evropsko celinsko miselnost, Zlatan Ibrahimović je poseben, pa ni iz Švedske. Sin se trudi, trenutno je v drugi norveški ligi.
