Tiskane izdaje
Ljubljana – Peter Prevc se je s 3. mestom v nedeljo šele kot drugi slovenski smučarski skakalec po Božu Jemcu leta 1961 povzpel na zmagovalni oder po tekmi na veliki napravi v Oberstdorfu. Ker se njegova forma vzpenja, je 21-letnik iz Dolenje vasi v Selški dolini s tem postal tudi kandidat za visoko uvrstitev v končnem seštevku 62. novoletne turneje.
Mar veste, kdaj se je pred vami nazadnje slovenski smučarski skakalec povzpel na zmagovalni oder po tekmi novoletne turneje v Oberstdorfu?
Medtem sem izvedel, da je bilo to leta 1961.
Med najboljšo trojico se na veliki napravi pod Senčno goro ni posrečilo prebiti niti Primožu Peterki, kar je še dodaten dokaz, kako velik podvig vam je uspel.
Stopničke so stopničke. Njihova vrednost se vsaj zame s tem, kdaj jih je nazadnje na določeni skakalnici dosegel kateri od Slovencev (naj je bilo to pred petimi ali petdesetimi leti), še ne poveča.
To so sicer vaše tretje posamične stopničke v svetovnem pokalu po marčevskem 2. in 3. mestu v Planici. Kako bi jih primerjali med seboj?
Težko jih je primerjati, ker je bilo vzdušje pred domačimi navijači prav tako čudovito kot pred tukajšnjimi številnimi gledalci (25.500). Drugače pa je zmeraj lepo stati na zmagovalnem odru, kdaj in kje se povzpneš nanj, pa ni tako pomembno.
Ali ste kaj proslavili ta uspeh?
Ker me vse do finala svetovnega pokala konec marca v Planici čakajo tekme, do takrat ne bom nič proslavljal.
Takoj po finalnem skoku pa niste kazali pretiranega navdušenja.
Ko sem pristal, sem vedel, da sem na meji z lasersko črto. Potem sem spet »tri ure« čakal na svoj rezultat. Ko je računalnik slednjič le seštel vse točke, sem videl, da sem izgubil eno mesto in se že sprijaznil s četrtim. Na srečo se je na koncu izšlo z zmagovalnim odrom.
Kdaj ste prvič začutili, da lahko skočite nanj?
Šele po uvodni seriji, po kateri sem bil tretji. Drugače pa sem že v kvalifikacijah s 5. mestom pokazal, da sem lahko zraven. Veseli me, da sem po skrpucalu, ki sem ga prikazal v poskusni seriji, močno stopnjeval svoje nastope.
Kako vam je všeč laserska črta?
Po eni strani je dobra, ker takoj veš, kako daleč moraš skočiti za prevzem vodstva, po drugi pa je vsaj mene spremljal občutek, da sem – če sem jo preveč gledal – doskočil pred njo.
Kaj pa dvoboji na izločanje, v katerem ste se za začetek tokratne turneje pomerili z reprezentančnim kolegom Rokom Justinom?
Še vedno se – tako kot na »normalni« preizkušnji – osredotočim samo nase. Smo se pa po kvalifikacijah precej šalili med seboj. Tako sva, denimo, s Tepešem, čigar tekmec je bil Hvala, na jutranjem treningu svojima nasprotnikoma Jaki in Roku govorila, češ da ne potrebujeta vadbe, ker sta že dovolj dobra. Z namenom, da bi se slabše pripravila za tekmo.
Na tribunah t. i. arene Erdinger ni bilo mogoče prezreti vaših navijačev iz Dolenje vasi.
Po tekmi, na katero so se pripeljali s kombijem, so me poklicali in mi čestitali. Podpora sovaščanov tako daleč od doma mi seveda veliko pomeni.
S 3. mestom v Oberstdorfu, ki že zaradi novoletne turneje velja za eno od najprestižnejših preizkušenj v skokih, ste potrdili, da ste očitno mož za velika tekmovanja.
Če bi bilo po mojem, bi se že prej v tej sezoni pridružil svetovnemu vrhu. Me pa veseli, da se mi na tako odmevnih preizkušnjah izide po željah. Kaj naj rečem, na srečo se znam na njih dobro zbrati za svoj nastop.
Vaša forma se je začela dvigovati pred dvema tednoma v Titisee-Neustadtu, kjer ste na drugi tekmi zasedli 11. mesto, teden dni pozneje ste nato v Engelbergu prvič v tej sezoni skočili med elitno deseterico, ki se vam je pred tem vztrajno izmikala.
Lepo je, da se forma počasi vzpenja. Upam, da se mi ne bo ustavilo, se pa zavedam, da je vse odvisno le od mene, zato se na druge stvari ne nameravam zanašati.
Zaradi odličnega štarta v prvi vrhunec olimpijske zime 2013/14 vam bo poslej zagotovo lažje, kajne?
Ali mi bo lažje ali težje, bomo še videli. Želim si namreč nadaljevati v takšnem ritmu, zaradi česar bo pritisk vsekakor večji. Vendar pa se ga ne bojim, ker običajno dobro delujem, kadar sem malo živčen, saj se še bolj osredotočim na to, kaj moram storiti.
Kako vam je všeč naprava v Garmisch-Partenkirchnu?
Skakalnica je zanimiva in malo večja od oberstdorfske. Je pa v skokih tako, da tedaj, ko si v dobri formi, ni pomembno, kakšna je naprava. To je pomembneje takrat, ko ti ne gre.
Po uvodni postaji novoletne turneje imate odlično izhodišče, saj za vodilnim Švicarjem Simonom Ammannom zaostajate za vsega 4,6 točke, od drugouvrščenega Norvežana Andersa Bardala pa vas loči pičle 0,6 točke. Zdaj ste v širšem krogu kandidatov za skupno zmagoslavje oziroma eden od tihih favoritov.
V to vlogo me lahko postavljate novinarji, sam pa se s končnim rezultatom ne bom obremenjeval. Kot sem omenil že prej, si bom prizadeval nadaljevati v takšnem slogu. V Oberstdorfu sem dobil predstavo, kako se moram pripraviti in izvesti nastop. Ker si želim te občutke tudi zadržati, imam še zdaj na sebi kapo, da mi ne bi ušli iz glave.
Kako komentirate svojo družbo na zmagovalnem odru v Oberstdorfu?
Pozna se, da smo v olimpijski sezoni, zato je Ammann spet izjemno močan. Bardal je bil tudi med favoriti, zato pa me je presenetil vrstnik Diethart, s katerim sem delil 3. mesto. Njega res nisem pričakoval tako visoko.
