Hujara svari v Wengnu: Ne uporabljajte perila »a la Maze«

Tina Maze in Andrea Massi čakata rezultate testov iz Švice v upanju, da bo Slovenka lahko nastopila z inovativnim dresom.

Objavljeno
12. januar 2012 10.58
Vito Divac, šport
Vito Divac, šport

Ljubljana – Zaplet s spodnjim perilom Tine Maze (gre za majice in dolge nogavice) je postal tema številka 1 v svetovnem pokalu. Medtem ko FIS ugotavlja, ali je dres v skladu s pravilnikom, je šef moškega svetovnega pokala Günter Hujara smučarjem v Wengnu že svetoval, naj ne uporabljajo perila »a la Maze«, dokler ne bodo znani rezultati testiranj.

V Cortini d'Ampezzo medtem Mazejeva in Andrea Massi čakata na rezultate testov, upajoč, da uporabe ne bodo prepovedali. Andi Krönner, pri Mednarodni smučarski zvezi zadolžen za opremo, je obljubil, da bodo do treninga obvestili ekipo a-Maze o tem, ali lahko v Dolomitih tekmuje s ta čas spornim oblačilom. Kot zagotavlja Martin Berthod, delegat tekem v Bad Kleinkirchheimu, Mazejevi drugega mesta ne bodo vzeli, bo pa njen primer zagotovo vplival na spremembo pravilnika FIS.

O tem je prepričan tudi šef ženskega svetovnega pokala Atle Skaardal, ki je pojasnil, da pri Tinini tekmovalni opremi ne gre zgolj za aerodinamiko, ampak tudi varnost. Tekmovalna obleka s plastiko obloženim spodnjim perilom je namreč nevarna pri padcih, saj smučarjev ne upočasnjuje. Prepustnost 30 litrov na sekundo merijo na treh točkah – prsih, hrbtu in nogah.

Sicer pa imajo enake drese Italijanke in Italijani, ki so imeli podobne težave na smuku v Val Gardeni, vendar jih nihče ni obešal na tako velik zvon. Posebne spodnje drese pa imajo že dve leti Avstrijke in Avstrijci (spomnimo se lanskih »žvižgajočih« rumenih dresov), Kanadčani in Skandinavci, pa se vanje nihče ni vtaknil. Gre za posebno tkanino za spodnje perilo (v ženskem tekmovalnem perilu ni hlačk in nedrčkov) iz dveh ali treh plasti, ki naj bi se »prilepilo« na tekmovalni dres in s tem zmanjšalo zračni upor. Tinin dres je enodelen, izdelali pa so ga v Italiji. V njem naj bi bilo z notranje strani nekaj vlaken iz gume. Massi pravi, da so v razvoj vložili veliko truda in denarja.

V Cortini z novim dresom?

»Dober občutek je, da slovensko smučanje buri duhove tudi z opremo, ne samo z vrhunskimi rezultati. Po lanskem SP, kjer smo ugotovili, da je Tina ostala brez boljših uvrstitev zaradi dresa, smo oblačila, opremo in držo testirali v vetrovniku. Prepričan sem, da smo na tem področju pred konkurenco, ki nam očitno zavida našo inovativnost. V Cortini sem Skaardalu dal certifikat proizvajalca, v katerem so inženirji in strokovnjaki za tkanine pojasnili, da v oblačilih ni plastike, kar je sicer Skaardal sprejel, a je dejal, da gre za tako posebno tkanino, da morajo opraviti zelo natančno analizo, sam pa mora dobiti tudi uradno mnenje FIS,« je Massi povedal o zapletu.

Tina bo v Cortini v soboto v smuku in nedeljo v superveleslalomu bržkone nastopila z novim (pod)dresom, ki so ga pripravili v italijanski tovarni Energiapura. V svetovnem pokalu je bilo že veliko igric z opremo. Bolj malo sicer z oblačili, z razvojem tehnologije pa je tudi ta del opreme postal pomemben. Smučarke pravijo, da na položnih delih smukov lahko prinesejo odločilno prednost... Začelo se je v sedemdesetih letih, ko so v svetovnem pokalu prvič nastopili s plastificiranimi dresi italijanski reprezentanti z Marcellom Varallom na čelu. Takrat je bila to revolucionarna novost, vendar so jo kmalu prepovedali. Bili so namreč nevarno hitri pri padcih. Potem so najboljši nekaj časa razmišljali, da bi tekmovali z dresi iz grobe gume, a so ugotovili, da bi bila aerodinamika in pretok zraka preveč turbulentna. Pri FIS so za upočasnitev določili pravilo »30 litrov«, ki velja še danes.

Zgodba o »Tininem intimnem perilu« pa ima tudi drugo ozadje. Opremljevalec, sicer majhno podjetje iz Veneta, poudarja, da gre morda tudi za svojevrstno industrijsko špijonažo, ki je bila doslej znana le pri smučeh in čevljih. Moti jih, da so po protestu Švicarjev zaplenjeni del oblačila dali na testiranje v Švico (St. Gallen). Znano je namreč, kako informacije odtekajo iz laboratorijev (na primer pri dopinških primerih), čeprav bi morali biti testi strogo interni. Prepričani so, da postopek ni bil pravilen.

Perilo preveč 
mistificirajo

Tone Vogrinec, član izvršnega odbora FIS za alpsko smučanje, meni, da spodnje perilo preveč mistificirajo, saj nima tako velikega vpliva na rezultate, kot želijo prikazati. Še zlasti v superveleslalomu ne, trdi.