Tiskane izdaje
Življenje piše svojevrstne zgodbe, a genetiki je nemogoče ubežati, pravi zdaj 19-letna Julia Svan, simpatična blondinka, ki se je Svanu in njegovi soprogi Marie, tudi nekdanji švedski tekaški reprezentantki, rodila 20. februarja 1993. Najstnica je v Liberecu sploh prvič nastopila na MSP, četudi so pri Mednarodni smučarski zvezi njen prvi nastop na tekmi FIS zabeležili že leta 2009. Razlog je preprost, še v predšolskem obdobju jo je zasvojila ljubezen do nogometa, ki mu je posvečala precej več časa kot teku, za nameček si je pred časom zlomila nogo in v smučine lep čas ni stopila.
»Do pred kratkim sem ogromno časa posvetila nogometu, na tek sem se povsem osredotočila šele nedolgo tega. Zato se mi tudi zdi, da sem v kratkem času naredila velikanski premik in zelo napredovala. A za uspehe ni dovolj le odločnost in želja, za to moraš imeti tudi dovolj talenta. Zato se res lahko zahvalim očetu,« v smehu pripoveduje najstnica, ki je v mladinski eliti debitirala z 9. mestom na 5 km in šestim v današnjem skitalonu in o kateri bo v prihodnje zagotovo še slišati.
»Preboj v najboljšo deseterico je bil zame pravi šok. Lani nisem nastopila na nobeni tekmi zaradi zdravstvenih težav, zato me je uvodno deveto mesto navdušilo,« je priznala Julia, ki je slavni oče na njeno željo ne spodbuja na Češkem, marveč cela družina skupaj s 16-letnim bratom Ferryjem, tudi tekačem, zanjo navija v domovini. »Očetu sem zabičala, da mora tokrat ostati doma. Menim, da je pomembno stopiti na lastne noge. Rada bi se spoznala in zbližala z ekipo in se naučila skrbeti sama zase. Na kratko: rada bi postala bolj neodvisna,« si je Julia Svan za letošnje mladinsko svetovno prvenstvo zadala širše cilje od zgolj dobre uvrstitve v mladinski svetovni konkurenci.
Njen legendarni oče, ki ima vsega skupaj 17 odličij s svetovnih prvenstev in olimpijskih iger ter je bil petkrat skupni zmagovalec svetovnega pokala, je bil sicer ključen za njeno usmeritev v zimski šport in je tudi njen najmočnejši svetovalec. Konec koncev ji je prve tekaške smuči kupil še preden je začela hoditi v šolo.
»Fantastično je imeti ob sebi nekoga s toliko izkušnjami in uspehi. Oče sicer ni moj trener, a mi vseskozi pomaga z nasveti, on razume ta šport in najbolje ve, kako graditi športno pot. Tudi silil me ni, naj začnem teči in do zloma noge sem se veliko bolj, domala skozi ukvarjala z nogometom,« pojasni Julia, ki športu ni mogla pobegniti. Gunde Svan je namreč tudi po koncu tekaške kariere leta 1991 ostal zvest svojemu »poklicu«, športu, le da je tekaške smuči zamenjal za volan in se začel preizkušati v reliju. »Sama o čem takem nisem razmišljala, če pa bi morala, sem prepričana, da bi izbrala kaj drugega in ne avtomobilizem,« je odločna njegova hčerka, ki pa je vozniški izpit opravila dva dni po dopolnjenem 8. rojstnem dnevu.
