Tiskane izdaje
Tudi vi ste bili med velikimi kritiki kavkaške proge, zakaj?
Že po prvem ogledu mi je bilo jasno, da na olimpijskem smuku, kakršen je bil na generalki, nimam nobenih možnosti za vidnejšo uvrstitev.
Tudi Beat Feuz je imel po prvem treningu veliko pomislekov, a je našel rešitve. Po zmagi je dejal, da je to eden najlepših in najbolj zanimivih smukov ...
Tudi jaz bi po zmagi najbrž rekel, da je proga odlična. Po vsem, kar se je dogajalo, pa lahko rečem, da bodo, če ostane enaka postavitev, tudi na OI imeli prednost superveleslalomisti, ki obvladajo smuk. Klasični smukači bomo v močno podrejenem položaju, ker je pač preveč tehničnih odsekov. Dva zavoja sta bila denimo povsem veleslalomska. Ob olimpijskem smuku vse povedo povprečne hitrosti. S povprečjem 93 km/h je bil Soči druga najpočasnejša proga - za valdiserskimi 85 km/h. Povprečje pravih smukov pa je nad 102 km/h.
Polemike z enakimi prvinami so bile že pred leti ob predstavitvi smukov za SP v Beaver Creeku in Val d'Iseru, a so bile potem tekme za kolajne veliko bolj »človeške«. Bo tudi Schmalzl popustil kritikom?
Osebno pričakujem, da bo smuk izpeljan drugače, prepričan pa sem, da podlaga ne bo tako težka, kot je bila pretekle dni. Najprej so progo preparirali z vbrizgavanjem vode, nato pa jo še polili. Zato so bile na določenih odsekih ledene plošče, smučina pa tako grbinasta, da je bilo smuči zelo težko obvladovati.
Kot je bilo slišati po analizi tekme, naj bi bilo na OI vendarle manj vratic in zavojev.
Če bi progo drugače trasirali in v zgornjem delu povečali hitrost ter med superveleslalomske zavoje vrinili enega samega smukaškega, bi bil krog favoritov širši, tekma pa veliko bolj enakovredna. Na predolimpijski progi je bil le en - po prvem skoku - po terenu klasično speljan smukaški zavoj.
Pred zadnjimi velikimi tekmovanji ste večkrat poudarili, da so tekme za kolajne le del celovite sezone in da se zanje ne boste posebej pripravljali. Bo tako tudi v Sočiju?
Zame sta največji smukaški preizkušnji in izziva Wengen in Kitzbühel. V svetu smukačev tudi največ štejeta. Svojega načina dela zaradi ene same tekme ne bom spreminjal. V svetovnem pokalu je dovolj enakih izzivov, kot so vrhunske uvrstitve na SP in OI. To pa seveda ne pomeni, da si ne želim vrhunskih uvrstitev na SP in OI. Za Schladming 2013 in Soči 2014 se bom pripravljal v ustaljenem ritmu.
Kaj pa boste naredili, da boste na progah, kakršna je v Sočiju, vendarle bolj konkurenčni?
Vsekakor bo potrebno še naprej zavzeto delati v nekaterih prvinah, povezanih z veleslalomom. Kot se je videlo v Rusiji in na bolj zavitih delih prog v svetovnem pokalu, so bili v superveleslalomskih odsekih boljši nižji tekmovalci, kar je tudi logično. Jaz pri svoji višini (188 cm, op. p) in teži (95 kg) enostavno nisem dovolj konkurenčen. Zadnji dve leti smo sicer dali velik poudarek veleslalomu, vendar je napredek počasen. Žal smo v mlajših letih premalo vadili veleslalom in prosto smučali. V tem znanju imamo »luknjo«, še zlasti v primerjavi s tekmeci iz razvitih držav, ki so prav vsi opravili osnovno šolo tekmovalnega smučanja v celoti.
