Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenskim tekačem na smučeh je vse bolj jasno, da je njihova prihodnost vse bolj odvisna od (ne)uspešnosti kandidature za nordijsko SP. Če bo namreč Planica prepričala, da zmore gostiti zimski spektakel leta 2019, bodo ohranili tudi svojo tekmo za svetovni pokal, v nasprotnem bo kot zadnja bržkone ostala zapisana Rogla 2011.
Medtem ko imajo skakalci domala zabetoniran planiški termin, šefi oddelka za nordijsko kombinacijo pri FIS pa po elektronski pošti že snubijo Planico, naj vendar pripravi svetovni pokal, se zdi pri tekačih zgodba še najbolj zapletena. Ni ne volje ne denarja. Na Rogli se je finančna letvica ustavila pri 450 tisoč evrih proračuna, bistveno cenejša ne bi bila niti izvedba tekem v Planici. V času, ko pogumne pokrovitelje vsi iščejo z lučjo, se zato vsi sprašujejo, kako bo čez dve leti, ko bo Slovenija vnovič na vrsti za pripravo tekme za svetovni pokal.
»Slovenija ima v mednarodnem koledarju smučarskega teka prostor še v dveh zimah, kot organizator je predvidena Rogla. A če boste dobili SP, ni dvoma, da se bo dogajanje preselilo v Planico. Če prej ne, bodo najboljši tam morali nastopiti na generalki leto pred SP, torej v zimi 2017/18,« je dejal Pierre Mignerey, tekmovalni direktor teka na smučeh pri FIS. Pri tem je opozoril, da pač v isti zimi Slovenija ne more dobiti dveh tekem za svetovni pokal, a je šlo bolj ko ne za formalno opazko, ko pa v tem trenutku še za eno ni junaka, ki bi zbral denar.
»Pred 14 dnevi so nam v Zürichu predstavili planiški projekt oziroma tamkajšnjo progo. Na papirju je izgledalo zelo zanimivo, kot pravi tekaški poligon za prihodnost. Progo je zasnoval Uroš Ponikvar, ki je eden najboljših oblikovalcev za te zadeve na svetu, in prepričan sem, da je našel pravo rešitev,« sicer Mignery podrobno sledi dogajanju v Sloveniji, svoje mu kot ambasadorka kandidature za SP 2019 doda tudi Petra Majdič, katere beseda ima pri FIS le dve leti po njeni športni upokojitvi veliko težo. A tudi ona se zaveda, da Slovenija pri ohranitvi mesta v mednarodnem koledarju 2015 in 2017 hodi po tankem ledu.
Dodatna težava Planice je zamik pri gradnji štadiona, ki naj bi stekla prihodnjo pomlad. Slovenija resda ima mesto v koledarju za leto 2015, a koledar bo FIS potrjevala prihodnje leto, ko jim v Tamarju še ne bodo mogli pokazati kaj prida končanih površin. »Na Rogli sicer načeloma še niso rekli ne nadaljnji organizaciji, vendar se bo morala prej ali slej tudi SZS opredeliti, ali želi takšne tekme ali ne in stoji za njimi. Verjetno bi morala zveza potem tudi sama seči v žep, ker je 450 tisoč evrov zdaj sila težko zbrati. A to je po drugi strani težko pričakovati, saj nima denarja niti za reprezentančne selekcije,« razmišlja Majdičeva. Še bolj utopično je bržkone pričakovati, da bi tekaško prireditev financirala skakalna Planica, ki v tekaški zgodbi ne vidi tržno zanimivega projekta.
»Če bo Slovenija še enkrat izgubila mesto na koledarju, kot ga je že to zimo, tek lahko ohrani le še svetovno prvenstvo, sicer bo konec. A jaz pogrešam predvsem strategijo. Da bi kdo znal jasno reči, kaj želimo s takšno tekmo doseči, kakšni naj bi bili njeni vplivi in posledice, kakšni bi bili cilji. Tudi Migneryju sem dejala, naj pri FIS povedo, ali želijo tekmo na višini, kot jo ima Rogla, ali v nižini,« je nezadovoljna dolgo prva dama slovenskega teka, ki s strani stežka gleda drvenje svojega športa navzdol.
