Mario je dvignila Tinina zaušnica

Osebnost tedna: najboljša alpska smučarka v sezoni 2010/11, Nemka Maria Höfl-Riesch, še ni rekla zadnje.

Objavljeno
08. december 2013 20.48
Š. Ro., šport
Š. Ro., šport

Lake Louise ni prizorišče, kjer zmaguje le Lindsey Vonn. Američanka je tam resda nanizala že 14 zmag, a doživela tudi kakšen boleč poraz. Pred tremi leti jo je denimo v smuku dvakrat zapored ugnala njena prijateljica Maria Höfl-Riesch. Nemki je ta podvig uspel tudi v olimpijski sezoni, s peto zmago na kanadskem prizorišču pa je mlademu valu smučark poslala opozorilni signal, da je še vedno zelo nevarna.

Höfl-Riescheva je v minuli zimi po poškodbi Vonnove v skupni razvrstitvi svetovnega pokala sama obupano bila bitko z neustavljivo Tino Maze in spomladi zardevala ob ogromnem zaostanku 1313 točk. Za šampionko njenega kova je bil to hud udarec. A je ob hudem »porazu« očitno dobila nov motiv, potem ko se je vse od vrhunca kariere in osvojitve velikega kristalnega globusa v sezoni 2010/11 ubadala s pomanjkanjem motivacije za nadaljevanje. Kot je priznala ob začetku sezone v Söldnu, ji je Črnjanka dala misliti. »Kar je uspelo Tini, je bilo nekaj neverjetnega, četudi mislim, da je takšno sezono skoraj nemogoče ponoviti. Nam, njenim tekmicam, je preostalo le to, da se čim bolje pripravimo na novo sezono, se trudimo po najboljših močeh in jo skušamo ujeti,« je povedala 29-letna Nemka.

Tako je pri njej prišel čas za spremembe. Četudi je še nedavno zatrjevala, da po vsej verjetnosti po Sočiju ne bo več smučala, je pred novo olimpijsko zimo spremenila načrt priprav. Mazejeva jo je navdahnila z izjemno telesno pripravljenostjo, tudi sama se je odločila za nov pristop h kondicijski vadbi. Povezala se je s trenerjem, ki je nekoč do uspehov pomagal slovitemu »Herminatorju«. »Trening je bil drugačen, povsem prilagojen mojim potrebam. Poglejte Lindsey in Tino, obe sta vrhunec dosegli v ekipah, kjer so vsi delali le za njun napredek. Tako pač je, če želiš prevladovati v naporni sezoni, moraš biti zares vrhunsko pripravljen,« je razmišljala letos v Söldnu, kjer je sicer zaostala za visokimi pričakovanji in odstopila. A v Leviju je v slalomu že stala na zmagovalnem odru. Konec tedna v Beaver Creeku tudi zanjo ni bil najbolj blesteč, podobno kot Mazejeva se ni poslužila brezglave taktike njenih mlajših tekmic, zasijala pa je v Kanadi, kjer je bila na obeh smukih razred zase in obakrat zmagala v slogu svoje velike tekmice in prijateljice.

»Moje smučanje ni bilo popolno, v srednjem delu sem izgubila nekaj časa, a vseeno je bilo dovolj za zmago. Zares sem lahko zadovoljna,« je povedala izkušena smučarka, ki je do svoje 26. zmage v karieri in devete v smuku prišla v polarnem mrazu (-30 stopinj Celzija). »Na treningih sem se osredotočila na podrobnosti in napake, ki so se mi pojavljale doslej. Obrestovalo se je. Zdaj lahko le upam, da bom v tem slogu nadaljevala, četudi se zavedam, da ne morem zmagati na vsaki tekmi,« je še zrelo pripomnila smučarka, ki je podobno suvereno začela tudi svojo »kristalno« sezono pred tremi leti. Tedaj se je naučila, kako naporno je zmagovati v nizu, pritisk jo je tako izčrpal, da je celo razmišljala o koncu kariere.

A z novo sezono so se ji ponudili novi mamljivi cilji. S 75. uvrstitvijo na zmagovalni oder se je tako že povsem približala nemškemu rekordu stopničk Katje Seizinger (77). Še veliko več apetitov kot premikanje mejnikov in pisanje zgodovine ji zbuja lesk in žvenket olimpijskih lovorik. »Če bi lahko izbirala, bi veliko raje osvojila olimpijsko kolajno kot skupni seštevek svetovnega pokala. Zato želim biti v Sočiju v najboljši formi. Seveda je svetovni pokal pomemben, na tekmah moram pridobiti dovolj samozavesti, da bom lahko tudi na vrhu na OI.«