Prevca moti, da na SZS najprej rešujejo zadeve s tujci

Smučarski skakalec Peter Prevc že komaj čaka, da se sezona SP začne, čeprav mu skakalnica v Klingenthalu ni všeč.

Objavljeno
20. november 2014 20.39
Miha Šimnovec, šport
Miha Šimnovec, šport

Ljubljana – Peter Prevc, 22-letni smučarski skakalec iz Dolenje vasi pri Železnikih, bo tudi v novi zimi svetovnega pokala, nad katerim se bo zastor dvignil z današnjim uradnim treningom in kvalifikacijami v Klingenthalu, prej ali slej eden od glavnih akterjev. V vlogo slovenskega aduta ga ob dosedanjih podvigih postavljata tudi pozitivna nastrojenost in dobra forma pred začetkom sezone.

Ali ste že kaj živčni pred uvodnim tekmovanjem svetovnega pokala 2014/15, ki bo ta konec tedna v Klingenthalu?

Živčnost iz minute v minuto narašča. Po eni strani imam srečo, ker sem iz sezone v sezono boljši, po drugi pa uspehi s seboj prinašajo tudi čedalje večja pričakovanja javnosti. Novinarji me pogosteje kličejo za intervjuje, ljudje na cesti pa me nenehno ogovarjajo in sprašujejo, kdaj se bo začelo in kako sem pripravljen, tako da me že drugi nenehno spominjajo na to, da se bliža prva tekma in da bo šlo kmalu zares. Na to sem pripravljen, zato že komaj čakam, da se bo vse skupaj začelo. S prvo tekmo se bo na srečo zmanjšalo število takšnih vprašanj.

Mar po vseh teh uspehih tudi sami pričakujete več od sebe?

Na svoje skoke zmeraj gledam s tehničnega zornega kota. Če so izpeljani dobro, obstaja velika možnost, da bom uvrščen pri vrhu, v nasprotnem primeru se lahko za dobrim rezultatom obrišem pod nosom. Zato se z drugimi stvarmi ne obremenjujem.

S čim bi bili zadovoljni oziroma nezadovoljni na prvi postaji?

Zadovoljen bom s skoki na visoki tehnični ravni oziroma s takšnimi brez večjih napak in zakrčenosti. Želim si, da bi bili lahkotni. Če mi bo to uspelo, bo že veliko. To je vse, kar pričakujem od začetka sezone.

Kaj pa rezultatsko?

Če sem iskren, se mi niti sanja ne. Trenirali smo vsi, eni bolj, drugi manj, vendar ne vem, kdo je pred mano in kdo za mano. Zato tega, kako visoko se lahko zavihtim, v tem trenutku resnično ne morem napovedati.

Kakšen štart bi bil sprejemljiv za skupno drugouvrščenega skakalca v prejšnji sezoni svetovnega pokala, dobitnika dveh kolajn na OI v Sočiju, bronastega na SP v smučarskih poletih v Harrachovu, zmagovalca v posebnem točkovanju poletov?

Glede na to, da sem lani na prvi tekmi v Klingenthalu zasedel 21. mesto, reciva, da bi bila to letos uvrstitev med najboljšo petnajsterico.

Na zaključnih pripravah vam je šlo že zelo dobro od nog, mar ne?

Da, na ledeni smučini v Oberstdorfu sem imel že zelo dobre občutke, vnovič se je pokazalo, da se na njej ne mučim. Toda zatem smo se vrnili na keramično smučino v Kranj, kjer se mi je vse skupaj spet malce porušilo. Verjamem, da mi je nekje zadaj v glavi ostalo, kako mora vse delovati na snegu, zato grem lahko pozitivno nastrojen v tekmo.

Že večkrat ste dejali, da bi – če bi lahko kaj spremenili v prejšnji sezoni – izboljšali svoje nastope do novoletne turneje, do katere vam (še) ni šlo povsem po željah.

Na tem, da bo letošnji december boljši, bom delal v prihajajočih tednih, ničesar pa ne morem obljubiti.

V čem ste zdaj boljši, kot ste bili lani?

Zagotovo imam več izkušenj, kot sem jih imel, zato že dobro vem, kaj me v določenem trenutku čaka in kako se moram na to odzvati. Zaradi tega sem lahko bolj miren, kar je v skokih nadvse pomembno.

Kje pa imate še največ rezerv?

V sami tehniki. Želim si, da me pred začetkom odskoka ne bi preveč »krivilo« oziroma da bi vse do zadnjega ohranjal isti počep, saj bi na ta način razvil največjo silo.

Klingenthal bo drugič zapored gostil odprtje svetovnega pokala. Ali je po vašem pravšnji kraj za štart v sezono?

Po mojem mnenju bi se moral svetovni pokal začeti v Kuusamu, saj gre za del sveta, kjer se lahko odmakneš od vsega in imaš mir. Za nameček je tam v tem času že prava zima, medtem ko bo v Klingenthalu ta konec tedna podnebje skorajda takšno, kot je bilo pred poldrugim mesecem ob zaključku poletne velike nagrade FIS. A se je treba s tem pač sprijazniti in iz tekem izvleči čim več.

Kako vam je sicer všeč arena Vogtland, kakor so poimenovali tamkajšnjo 140-metrsko skakalnico?

Ni mi všeč. Še nikoli se mi ni zgodilo, da bi prišel tja in ves konec tedna dobro odskakal. Zato upam, da se bom tokrat hitro spoprijateljil s strmim naletom, ki mi povzroča nekaj težav.

Imate kakšne podatke o tekmecih? Z določenimi ste imeli primerjavo v Oberstdorfu, kajne?

Že, že, vendar pa sem imeli toliko dela sam s seboj in s testiranjem opreme, da nisem ujel, kako skačejo drugi.

Kateri pa bodo po vašem najhujši?

Krog favoritov bo bolj ali manj isti, kot je bil že v prejšnji zimi, s tem, da bo verjetno prišel kakšen nov obraz, kakšen »star« pa bo odšel.

Na uvodnih preizkušnjah boste tekmovali brez pogodb, potem ko ste pred torkovo novinarsko konferenco zavrnili osnutke, ki vam jih je pripravilo vodstvo Smučarske zveze Slovenije (SZS). Koliko to vpliva na vas?

Glede na to, da sem pred dnevi celo sanjal o tem, kako se pogovarjamo o naših pogodbah, to vsekakor zelo vpliva name, kar pa ni dobro in počasi bo tega dovolj. Vedno priganjam do avgusta, potem pa dam roke stran in se mi tik pred začetkom sezone s tem ne zdi več pametno ubadati. Še bolj me moti, da se najprej rešuje zadeve s tujci in šele nato s »proizvodnjo« SZS.

Ali so vam dali kaj upanja, da boste prejeli, kar si zaslužite?

Malo, vendar upanje umira zadnje.