Na vsak način se hoče vrniti pod Ponce

Bitka za Planico: Lasse Ottesen meni, da gredo lahko poleti tudi do 300 m in dlje.

Objavljeno
20. oktober 2013 22.17
Tanja Volarič, šport
Tanja Volarič, šport

Četudi je seznam letalcev, ki so v Planici dosegli svetovni rekord, vse daljši, je vsak na njem doživel svoj trenutek slave. Tudi Lasse Ottesen, ki je leta 1997 poletel 212 m, v zadnjem obdobju pa pri FIS odloča o razvoju nordijske kombinacije in Slovence vztrajno snubi, naj se opogumijo in v Planico pripeljejo tudi svetovni pokal v tej disciplini.

Odkar je Planica razgrnila načrte svojega nordijskega centra, katerega končanje se sicer vztrajno zamika, so mnogi prepričani, da bo v končni različici primerna tudi za gostitev skupnega finala svetovnega pokala vseh treh nordijskih disciplin. S skoki ima dolina pod Poncami že zacementirano mesto v mednarodnem koledarju in če bi se odločila izvesti še tekmo v kombinaciji, pri FIS ne bi naletela na zaplete. Ottesen, ki je zdaj tekmovalni direktor nordijske kombinacije, leta 2011 pa je bil pomočnik športnega direktorja med SP v Oslu, je vztrajen pri svojem spodbujanju slovenskih prirediteljev. A ker nordijska kombinacija komercialno ni najbolj vabljiva disciplina, pri nas ni zaznati večjega navdušenja za izvedbo tekme, ki bi odnesla precej denarja, prinesla pa bržkone – nič. Premik v to smer bi bil zagotovo lažji, če bi Planica dobila organizacijo nordijskega svetovnega prvenstva 2019.

»Seveda se odločno zavzemam za to, saj ima Planica v mojem srcu posebno mesto. Pogosto sem bil v njej kot skakalec, tam doživel tudi enega od vrhuncev kariere, ko sem leta 1997 dosegel svetovni rekord. Pogosto sem bil tam kot tekmovalec, pozneje tudi gost. Zato jo imam rad po osebni plati, pa tudi poklicno vidim to kot izziv, saj bo novi nordijski center eden najboljših na svetu, ljudje, ki stoji v ozadju, pa so mladi in ambiciozni. Lani je Planica že gostila celinski pokal, prav tako Kranj, izkušnje torej imajo,« pravi Ottesen, ki, kot pravi, računa, da bo Planica postala ena klasičnih postojank v koledarju svetovnega pokala nordijske kombinacije. Ob lobiranju pri Smučarski zvezi Slovenije meri na sezono 2015/16, ko naj bi bil tekaški štadion že povsem nared, je pa z odstopom Primoža Ulage zagotovo izgubil enega od sogovornikov.

»Zatrdili so mi, da bodo proge in objekti leta 2015 povsem nared. Sem v stalnih pogovorih s slovensko zvezo in upam, da bomo tistega leta elito že lahko gostili v Sloveniji. Všeč mi je, ker se je pri vas pojavilo kar nekaj mlajših ljudi z načrti, voljo in energijo narediti kaj novega, ljudi, ki so odprti za razvoj. Tudi za prihodnost disciplin pri vas je dobro, da imate vsakoletne tekme svetovnega pokala, ne le v skokih, marveč tudi v nordijski kombinaciji in tekih. Sicer pa računam, da bo Slovenija dobila SP 2019, v tem primeru bo Planica morala gostiti svetovni pokal v vseh treh disciplinah,« je Ottesen vztrajno zagrizel v idejo, da svetovno karavano pripelje na skrajni zahod Slovenije, kjer je dvakrat stal na zmagovalnem odru posamične tekme; tretji je bil tako leta 1994 kot 1997. Kot nekdanji svetovni rekorder sicer z zanimanjem spremlja tudi začetek povečave planiške velikanke in napoveduje, da bo po odprtju ponudila nov mejnik.

Lahko naredimo superzvezdnika

»Pred leti smo menili, da je 200 m dolg polet, zdaj se je meja pomaknila še 50 m in morda bomo prišli do 300. Sam v tem ne vidim težave, dokler je poskrbljeno za varnost letalcev. Prepričan sem, da bomo leta 2015 v Planici videli nov svetovni rekord. Nova letalnica bo super, celoten center pa eden najboljših na svetu,« hvalospeve na račun slovenskega skakalnega hrama sipa 39-letni Norvežan, ki je sicer svoj največji uspeh v športnih časih dosegel leta 1994, ko je na mali skakalnici v Lillehammerju postal olimpijski podprvak, v tisti sezoni pa odigral tudi ključno vlogo pri tem, da je njegov rojak Espen Bredesen osvojil turnejo štirih skakalnic. Jens Weissflog je imel tedaj v skupnem seštevku osem točk prednosti pred Bredesenom, Ottesen pa je po rojakovem skoku tako dolgo zavlačeval s svojim skokom, da so se vetrovne razmere močno poslabšale, Weissflog pa je za njim zato izgubil vso prednost in tudi turnejo.

Ottesen, v mlajših letih tudi prvak v lokostrelstvu, sicer pa navdušen golfist, se je vodenja nordijske kombinacije lotil povsem po skakalno: z željo, da tudi v tej najbolj zapostavljeni nordijski disciplini ustvari superzvezdnika in vrhunec v svetovnem pokalu. »Skakalci ga doživljajo na turneji štirih skakalnic, tekači na Tour de Ski, zdaj podobno poskušamo v kombinaciji. V Seefeldu bodo tri tekme v treh dneh, po katerih bomo dobili skupnega zmagovalca, povišali pa smo tudi denarne nagrade. Nagradni sklad v Seefedu bo 100 tisoč evrov, zmagovalec pa bo prejel 30.000,« eno prvih večjih novosti pojasni Ottesen, ki je prepričan, da lahko v kombinaciji zaneti revolucijo in jo dvigne vsaj na raven smučarskega teka.