O že slišani prihodnosti ljudje iz preteklosti

Ljubljana – Pred izborom novega predsednika zbora za alpsko smučanje pri SZS se lahko vprašamo, ali je dolga leta slovenski paradni šport res v tako veliki krizi ali pa je sejanje strahu, sicer značilno za sodobno politiko, le del boja za oblast?

Ali pa je morda le sedanje obdobje »Gaussova krivulja«, značilna za vzpone in padce kakovosti slovenskega smučanja skozi minula štiri desetletja. Nobenega dvoma ni, da je moško vrhunsko smučanje v hudi rezultatski krizi. Žensko pač ne. Pa ne zaradi neponovljive Tine Maze, ampak ženske ekipe, ki vendarle premore obetavne smučarke. Žal letos niso bile na dovolj visoki rezultatski ravni zavoljo bolj ali manj neugodnih okoliščin (letošnje in lanske poškodbe).

Če je verjeti slovenski stroki, je v moški reprezentanci več obetavnih mladcev, ki v svetovnem in evropskem pokalu dosegajo primerljive rezultate svoji konkurenci v svetovnem merilu. V čem je težava? V tem, da zainteresirana javnost zavoljo svojih posamičnih interesov nima izdelanih kriterijev, kaj je resnična kakovost na vseh ravneh.

In tu se začne »velika kriza«, o kateri poslušamo že cele litanije. Rešitev za vrhunski šport je pravzaprav preprosta: izdelati kriterije ter najbolj nadarjenim dati najboljše trenerje in počakati, da dozorijo.

V programih kandidatov za vodjo alpskega dela reprezentance (Dušana Goriška, Bojana Špika in Jožeta Bizjaka) ni nič takšnega, česar že nismo slišali. Da je zavoljo padca zanimanja in drage opreme treba poskrbeti za širšo bazo v klubih, nadgraditi delo v reprezentanci ter zagotoviti strokovne, organizacijske in denarne pogoje za najboljše ter za razvoj najbolj nadarjenih ... In seveda poiskati smučarsko sožitje, s katerim bi klubi presegli razhajanja. Še bi lahko naštevali razvojno-programske zaključke treh kandidatov, ki so tudi v nekaterih finesah enaki. Razlikujejo se le v imenih, ki naj bi dobili vajeti v roke. Najbolj pošteno bi bilo, da kandidati predstavijo tudi svoje ljudi za najbolj odgovorne položaje. Če jih nimajo, potem so le polni ust skrbi za prihodnost in »mlatijo prazno slamo«.

V smučanju bržčas ni nikogar, ki ne bi vedel, kam piha veter. Zato se bodo v alpskem zboru danes odločali le o tem, kateri struji se bodo priklonili: »škofjeloški«, ki jo zastopa Špik, »kranjski«, katere nosilec je Gorišek, ali pač »primorski«, ki jo zastopa Bizjak. Na prvih volitvah je zmagal Gorišek, v podaljšku pa Špik. Med njima bodo bržkone izbrali tudi novega predsednika, razen če lobiranje po klubih ni prineslo neko novo volilno aritmetiko. A je to zelo malo verjetno, ker o že videni in slišani prihodnosti odločajo ljudje, ki že dlje vedrijo v preteklosti. Zmagovalec bo nosil odgovornost za vse.