Planici v pomoč tudi slovenski »Batman«
Danes odločitev o prireditelju nordijskega SP 2023, kandidata, ob Planici še norveški Trondheim, zelo primerljiva
Odpri galerijo
Danes zvečer bo jasno, ali se bodo smučarski skakalci, tekači in nordijski kombinatorci leta 2023 za svetovne naslove borili v Planici. FOTO: Matej Družnik
Ljubljana – Odštevanja in s tem lobiranja, prepričevanja, predstavljanja (močnejših) argumentov je konec, danes zvečer (okoli 18. ure) bo padla odločitev o gostitelju nordijskega svetovnega prvenstva 2023. Planica in Trondheim sta edina kandidata, sta tudi precej enakovredna, zato bodo odločale malenkosti, v slovenskem taboru pa prevladujejo občutki, da bo v četrto vendarle šlo.
Slovenska delegacija se je v grški Costi Navarino začela zbirati v petek, v ponedeljek je odprla svojo stojnico, pri kateri so se – po lastni oceni – člani predsedstva FIS zadržali dlje kot pri protikandidatu, v torek je sledila še uradna predstavitev. Tu je zbrane najprej nagovoril predsednik SZS Enzo Smrekar, potem ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič, na koncu je sledil še predstavitveni film. Tega je v tednu snemalnih dni posnela ekipa mladih filmarjev (Bright Visual), v njem pa nastopa Aljaž Tepina, ki je igral tudi v Batmanu (Vzpon viteza teme). Poudarek je bil na lepotah Planice in na sodobnem nordijskem centru ter tekmah, ki jih je gostil. Trondheim, katerega ambasadorka je sveže upokojena smučarska tekačica Marit Bjørgen, je igral bolj na čustveno noto, v predstavitvenem filmu so nastopali otroci in nekateri največji zvezdniki, na koncu pa je vse na Norveško povabil prestolonaslednik princ Haakon.
»Očitno vsi, ki kandidiramo, razmišljamo podobno, vsi igramo na iste karte. Tako kot je bila prva kandidatura Trondheima tehnična, druga pa čustvena, sta bili prav takšni tudi naši, medtem ko je bila tretja nato hudomušna, zdajšnja pa povsem profesionalna, prisotnost ministrice pa je še dodatno potrdila, da država podpira kandidaturo,« je primerjal tiskovni predstavnik SZS Tomi Trbovc, ki je slovenske predstavitve vodil na vseh štirih volilnih kongresih. V slovenski delegaciji so občutki pred glasovanjem zelo dobri, bržčas celo najboljši v štirih poskusih, odzivi so bili tudi že med sezono zelo pozitivni, z opravljenim v Grčiji pa je zadovoljen tudi Enzo Smrekar.
»Planico smo predstavili v najboljši možni luči in dobili tudi veliko pohval za to. Osredotočili smo se na to, da predstavimo sodoben center, naše izkušnje, tradicijo, tekme svetovnega pokala, ki smo jih gostili. To je zagotovilo, da lahko priredimo tekmovanje najvišje ravni v čudovitem okolju. Stvari, ki so nam jih nekdaj očitali, češ da je vse le narisano, ni več, prav tako ne, da nismo gostili kakšne tekme,« pravi Smrekar, a ob tem poudarja, da sta kandidaturi Planice in Trondheima primerljivi, tudi Norvežani se lahko pohvalijo s tradicijo, izjemnimi rezultati itd. »Občutki so vseeno dobri. Poželi smo veliko simpatij, podpore, a mislim, da bo do konca zelo napeto. Ne pričakujem izrazite zmage enega od kandidatov, bo tesno, upam pa seveda, da v našo korist,« dodaja Smrekar ter opozarja, da gre za tajno glasovanje, pri tem je vse mogoče, težko je določiti, kdo je pri načelni podpori bolj resen in kdo manj, ob tem pa ni niti želel špekulirati o tem, da ima Planica na svoji strani predsednika FIS Gian-Franca Kasperja.
Ob izenačenih kandidatih ocenjuje, da bi lahko na koncu odločala dolgoletna poznanstva, osebne izkušnje, načelne koalicije, o tem, zakaj bi »morala« zmagati Planica, pa pravi: »Eden od razlogov je gotovo ta, da takšnega tekmovanja pri nas še ni bilo. S tem bi dali signal, da imajo tudi manjše nacije z manj denarja pravico in priložnost, da se izkažejo z organizacijo tekem na najvišji ravni.«
Norvežani so na kongresu bolj ali manj vse upe položili na eno karto – na Marit Bjørgen. Najuspešnejša športnica v zgodovini zimskih olimpijskih iger, na katerih si je med Salt Lake Cityjem '02 in Pjongčangom '18 na smučeh pritekla kar 15 kolajn (osem zlatih, štiri srebrne in tri bronaste), je bila glavna atrakcija predstavitve Trondheima, ki je sicer svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju gostil že leta 1997. Oblečena v tradicionalno narodno nošo iz tamkajšnjih krajev, ki si jo je izposodila od dobre prijateljice, je govorila o sebi, svoji bogati karieri, Trondheimu in njegovi okolici.
»Bila sem izjemno živčna, imela sem takšen srčni utrip kot med najhujšimi napori v smučarskem teku,« je priznala 38-letna Norvežanka in v isti sapi pristavila, da na razplet dvoboja s Planico za izvedbo nordijskega SP leta 2023 na žalost nima takšne moči in vpliva, kot ga je imela, denimo, na tekaških progah. V norveških medijih so bili navdušeni nad njenim nastopom, ki so ga pohvalili tudi nekateri člani predsedstva FIS. Nemec Alfons Hörmann je, denimo, izjavil, da je Marit zelo profesionalno opravila svojo nalogo, Finec Martti Uusitalo pa je dodal, da je bil njen nastop sila čustven in da so mu iz oči skorajda pritekle solze, ko je norveška šampionka, doma s kmetije približno 50 kilometrov južno od Trondheima, govorila o svoji (športni) poti na svetovni vrh.
Za norveško televizijsko postajo TV2 je večkratna olimpijska in svetovna prvakinja poudarila, da bi bil po Seefeldu '19 in Oberstdorfu '21 leta 2023 spet čas, da bi se prvenstvo vrnilo na sever Evrope. In prav na to, da ne bi bilo najbolj pošteno, če bi nordijsko SP še tretjič zapored gostili v srednji Evropi, največ stavijo v odpravi Trondheima, v kateri sicer člane predsedstva FIS nagovarjajo tudi s popolnoma novim skakalnim centrom, ki bi ga za približno 30 milijonov evrov zgradili do morebitne generalke leta 2022. Da ga dolina pod Poncami že ima, bi utegnilo po njihovem jeziček na tehtnici prevesiti na slovensko stran, poleg tega pa se Norvežani bojijo tudi Gian-Franca Kasperja, dolgoletnega predsednika FIS, ki naj bi bil po nekaterih namigovanjih bolj naklonjen Planici. Nenavadna se jim zdi tudi izjava 74-letnega Švicarja, češ da noče uporabiti svojega dvojnega glasu, ki bi o prireditelju odločil v primeru neodločenega izida na glasovanju.
Slovenska delegacija se je v grški Costi Navarino začela zbirati v petek, v ponedeljek je odprla svojo stojnico, pri kateri so se – po lastni oceni – člani predsedstva FIS zadržali dlje kot pri protikandidatu, v torek je sledila še uradna predstavitev. Tu je zbrane najprej nagovoril predsednik SZS Enzo Smrekar, potem ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič, na koncu je sledil še predstavitveni film. Tega je v tednu snemalnih dni posnela ekipa mladih filmarjev (Bright Visual), v njem pa nastopa Aljaž Tepina, ki je igral tudi v Batmanu (Vzpon viteza teme). Poudarek je bil na lepotah Planice in na sodobnem nordijskem centru ter tekmah, ki jih je gostil. Trondheim, katerega ambasadorka je sveže upokojena smučarska tekačica Marit Bjørgen, je igral bolj na čustveno noto, v predstavitvenem filmu so nastopali otroci in nekateri največji zvezdniki, na koncu pa je vse na Norveško povabil prestolonaslednik princ Haakon.
»Očitno vsi, ki kandidiramo, razmišljamo podobno, vsi igramo na iste karte. Tako kot je bila prva kandidatura Trondheima tehnična, druga pa čustvena, sta bili prav takšni tudi naši, medtem ko je bila tretja nato hudomušna, zdajšnja pa povsem profesionalna, prisotnost ministrice pa je še dodatno potrdila, da država podpira kandidaturo,« je primerjal tiskovni predstavnik SZS Tomi Trbovc, ki je slovenske predstavitve vodil na vseh štirih volilnih kongresih. V slovenski delegaciji so občutki pred glasovanjem zelo dobri, bržčas celo najboljši v štirih poskusih, odzivi so bili tudi že med sezono zelo pozitivni, z opravljenim v Grčiji pa je zadovoljen tudi Enzo Smrekar.
Na tajnem glasovanju vse mogoče
»Planico smo predstavili v najboljši možni luči in dobili tudi veliko pohval za to. Osredotočili smo se na to, da predstavimo sodoben center, naše izkušnje, tradicijo, tekme svetovnega pokala, ki smo jih gostili. To je zagotovilo, da lahko priredimo tekmovanje najvišje ravni v čudovitem okolju. Stvari, ki so nam jih nekdaj očitali, češ da je vse le narisano, ni več, prav tako ne, da nismo gostili kakšne tekme,« pravi Smrekar, a ob tem poudarja, da sta kandidaturi Planice in Trondheima primerljivi, tudi Norvežani se lahko pohvalijo s tradicijo, izjemnimi rezultati itd. »Občutki so vseeno dobri. Poželi smo veliko simpatij, podpore, a mislim, da bo do konca zelo napeto. Ne pričakujem izrazite zmage enega od kandidatov, bo tesno, upam pa seveda, da v našo korist,« dodaja Smrekar ter opozarja, da gre za tajno glasovanje, pri tem je vse mogoče, težko je določiti, kdo je pri načelni podpori bolj resen in kdo manj, ob tem pa ni niti želel špekulirati o tem, da ima Planica na svoji strani predsednika FIS Gian-Franca Kasperja.
Ob izenačenih kandidatih ocenjuje, da bi lahko na koncu odločala dolgoletna poznanstva, osebne izkušnje, načelne koalicije, o tem, zakaj bi »morala« zmagati Planica, pa pravi: »Eden od razlogov je gotovo ta, da takšnega tekmovanja pri nas še ni bilo. S tem bi dali signal, da imajo tudi manjše nacije z manj denarja pravico in priložnost, da se izkažejo z organizacijo tekem na najvišji ravni.«
Trondheim stavi na Marit Bjørgen
Norvežani so na kongresu bolj ali manj vse upe položili na eno karto – na Marit Bjørgen. Najuspešnejša športnica v zgodovini zimskih olimpijskih iger, na katerih si je med Salt Lake Cityjem '02 in Pjongčangom '18 na smučeh pritekla kar 15 kolajn (osem zlatih, štiri srebrne in tri bronaste), je bila glavna atrakcija predstavitve Trondheima, ki je sicer svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju gostil že leta 1997. Oblečena v tradicionalno narodno nošo iz tamkajšnjih krajev, ki si jo je izposodila od dobre prijateljice, je govorila o sebi, svoji bogati karieri, Trondheimu in njegovi okolici.
»Bila sem izjemno živčna, imela sem takšen srčni utrip kot med najhujšimi napori v smučarskem teku,« je priznala 38-letna Norvežanka in v isti sapi pristavila, da na razplet dvoboja s Planico za izvedbo nordijskega SP leta 2023 na žalost nima takšne moči in vpliva, kot ga je imela, denimo, na tekaških progah. V norveških medijih so bili navdušeni nad njenim nastopom, ki so ga pohvalili tudi nekateri člani predsedstva FIS. Nemec Alfons Hörmann je, denimo, izjavil, da je Marit zelo profesionalno opravila svojo nalogo, Finec Martti Uusitalo pa je dodal, da je bil njen nastop sila čustven in da so mu iz oči skorajda pritekle solze, ko je norveška šampionka, doma s kmetije približno 50 kilometrov južno od Trondheima, govorila o svoji (športni) poti na svetovni vrh.
Za norveško televizijsko postajo TV2 je večkratna olimpijska in svetovna prvakinja poudarila, da bi bil po Seefeldu '19 in Oberstdorfu '21 leta 2023 spet čas, da bi se prvenstvo vrnilo na sever Evrope. In prav na to, da ne bi bilo najbolj pošteno, če bi nordijsko SP še tretjič zapored gostili v srednji Evropi, največ stavijo v odpravi Trondheima, v kateri sicer člane predsedstva FIS nagovarjajo tudi s popolnoma novim skakalnim centrom, ki bi ga za približno 30 milijonov evrov zgradili do morebitne generalke leta 2022. Da ga dolina pod Poncami že ima, bi utegnilo po njihovem jeziček na tehtnici prevesiti na slovensko stran, poleg tega pa se Norvežani bojijo tudi Gian-Franca Kasperja, dolgoletnega predsednika FIS, ki naj bi bil po nekaterih namigovanjih bolj naklonjen Planici. Nenavadna se jim zdi tudi izjava 74-letnega Švicarja, češ da noče uporabiti svojega dvojnega glasu, ki bi o prireditelju odločil v primeru neodločenega izida na glasovanju.
