Po svetovnem prvenstvu Višnarjevi nova priložnost

V Vancouvru 2010 osnovna šola, v Sočiju 2014 za slovensko smučarsko tekačico Katjo Višnar na vrsti mala matura.

Objavljeno
04. februar 2014 19.07
Italy Skiing Cross Country World Cup
Tanja Volarič, šport
Tanja Volarič, šport

Ljubljana – Katja Višnar že mesece zavrača namige z vseh strani, da ji šprint v klasičnem koraku na kožo ni pisan enako kot tisti v drsalnem koraku. »Kar je bilo, je bilo,« od vstopa v olimpijsko zimo poudarja, da je zaostanek v prostem slogu izničila, pred tremi dnevi v Dobbiacu pa so s finalom v Dobbiacu njene besede tudi meso postale, in to v idealnem trenutku.

Za razliko od Vancouvra bo namreč program v Sočiju prinesel prav šprint v prostem slogu, v katerem je reprezentančno štafetno palico od upokojitve Petre Majdič kljub mnogim zdravstvenim težavam nosila Vesna Fabjan. Slednja se je v tej disciplini od jeseni 2011 šestkrat prebila med deseterico, Višnarjeva denimo le tokrat v Dobbiacu, a po njenem finalu je dišalo že večkrat. V tej zimi je trikrat odlično odtekla kvalifikacije, v Davosu jih je končala kot sedma, v Novem Mestu celo kot najhitrejša, v Dobbiacu je imela drugi čas, s čimer je stalno potrjevala, da je precej izničila svoj zaostanek v prostem slogu. Pri tem ji je bil v veliko pomoč tudi partner Ola Vigan Hattestad, ki je v nedeljo po dobrih dveh letih spet stopil na vrh zmagovalnega odra v svetovnem pokalu in ki zadnje sezone celo boljše dosežke beleži v drsalnem koraku.

V nedeljo je Višnarjeva končno prebila led, ne le rezultatskega, marveč tudi v svoji glavi, saj so jo od odločilnega koraka pogosto ločile prav napačne ocene situacij med nastopi, ki na ozkih šprinterskih progah zahtevajo tudi dovoljšno mero drznosti in agresivnosti. S tem si je za Soči pritekla izjemno popotnico, četudi ima še ogromno rezerv. Sama se je zato razveselila, da pri Olimpijskem komiteju Slovenije niso delali nobenih težav pri določanju spremljevalcev za tekaško reprezentanco, saj bo v njej tudi norveški trener Per Oyvind Torvik, s katerim tekačice sodelujejo od prejšnje zime, a je v prvi vrsti na tekmah prav Blejkin svetovalec, saj se Višnarjeva z njim redno posvetuje tudi na Norveškem, kjer preživi velik del leta. Njun cilj ni izboljšanje uvrstitve s prejšnjih ZOI, kjer je bila v »klasiki« 16., marveč lov na odličje.

»Pred štirimi leti nisem imela občutka, da bi lahko posegla po najvišjih mestih, tedaj sem lovila normo oziroma sploh nastop na ZOI. Letos je vse drugače. Za začetek bomo šprint tekle v drugačnem koraku, a vidim, da sem tudi v njem konkurenčna in že lep čas gojim enake cilje v obeh slogih,« je pred odhodom v Rusijo odločno napovedala 29-letna članica OGP Grad Bled, ki je to sezono zaradi osredotočenosti na Soči izpustila novoletno turnejo, a v odštevanju do ZOI so se za podobno taktiko preskakovanja posameznih postaj odločali v mnogih reprezentancah, v Szklarski Porebi, kjer je bila njena sotekmovalka Vesna Fabjan tretja, denimo niso nastopile niti Švedinje, ne Finke, ne Norvežanke, Bjørgnove v smučine svetovnega pokala ni bilo od silvestrovega.

»Zaradi OI je sezona posebna, vsi so se pripravljali le za nastope v Rusiji, zato je nekaj moči izgubil tudi svetovni pokal, saj so ekipe zaradi priprav na večji nadmorski višini in s tem prilagoditve na razmere v Sočiju izpuščale posamezne tekme. Zaradi dobre uvrstitve v Dobbiacu grem tja tudi sama z drugačnimi izhodišči, upam, da bom prav v Sočiju ujela najboljšo formo in da je bil šprint v Italiji le še en korak k temu,« se nadeja Višnarjeva, ki se ji je na lanskem svetovnem prvenstvu v dolini Fiemme bron v klasičnem šprintu za las izmaknil. Že tedaj tega ni vzela kot edino priložnost v karieri, marveč je ambiciozno spomnila na OI, v zadnjih tednih pa tudi večkrat poudarila, da lahko še ogromno napreduje.