Da je enačba uspešnosti v športu nekaj, s čimer se ukvarja vsak, vsaj nekoliko predan trener, ni verjetno nič posebnega. Naj na kratko pojasnim. Za uspešnost v vrhunskem športu je pač potrebno, da opazovani športnik doseže po nekakšni matematični formuli zadostno število točk, vsaj tolikšno, da gre z njim resno računati. V enačbo vnašamo najprej pomembnejše dejavnike, ki so potrebni za uspeh in kasneje tiste manj pomembne. Vsak dejavnik ima v moji »knjižici« določeno številko, s katero se množi in seveda v skladu manjšo pomembnostjo se ta številka niža. Ti dejavniki, pomnoženi s faktorjem pomembnosti, se seveda na koncu seštejejo. Metodo so precej natančno razdelali na Fakulteti za šport, sam pa uporabljam poenostavljeno ali če hočete prilagojeno različico v biatlonu.
Poglejmo »moje« dejavnike uspeha v biatlonu. Takoj za starostjo, sta dva dejavnika in sicer nadarjenost za tek in streljanje. Sledijo predanost, bistrost, želja, cilji, prilagodljivost, socialni vidiki in tako naprej... V desetih trenerskih letih sem ugotovil, da tisti z višjim seštevkom z veliko večjo verjetnostjo postanejo vrhunski.
Kakšne so razmere v slovenskem športu si iz prve roke preberite v članku trenerja biatloncev Uroša Velepca na www.polet.si ali kliknite tukaj!