Tiskane izdaje
Ljubljana – Še pred koncem sijajne sezone Petra Prevca, kateremu se je za las izmaknil veliki kristalni globus, so zakrožile ocene, da je njegova tržna vrednost krepko zrasla in bi lahko iztržil do milijon evrov na leto.
A v Sloveniji, v kateri je trg omejen na dva milijona ljudi, se zdi to vendarle utopija, saj zgledi iz soseščine kažejo, da v smučarskih skokih zaslužke na trgu vendarle določa velikost države.
»Skoki so šport, ki ne more računati na podporo industrije, turizma. Niso množično razširjeni, so produkt medijev. Marketinški potencial posameznikov pa je odvisen od lokalnega trga, Nemčija in Poljska denimo nudita več možnosti pri iskanju pokroviteljev, Finska in Slovenija precej manj,« je okvire jasno začrtal direktor svetovnega pokala v smučarskih skokih Walter Hofer, ki je v tej vlogi že več kot dve desetletji.
Avstrijski športni menedžer Ronnie Leitgleb, ki je svojčas zastopal tudi teniškega igralca Thomasa Mustra, je denimo pred tremi leti Thomasu Morgensternu pripisal najvišjo vrednost na skakalnem trgu, a v isti sapi dodal, da imajo skakalci to »napako«, da je trženje njihovega imena in uspehov regionalno zelo omejeno.
»Na Nemčijo, Avstrijo, Švico, morda še Skandinavijo, medtem ko jih ni na najpomembnejših trgih, kot so ZDA, Anglija, Španija, Italija,« je dodal, od zimskih športnikov je pred leti te meje porušil le Hermann Maier, ki je v najboljših sezonah zaslužil več kot 5 milijonov evrov, a za alpskimi smučarji pač stoji tudi turizem in s tem industrija.
Na milijon je vrednost Petra Prevca postavil nekdanji skakalec in predsednik SZS, vmes tudi menedžer Primož Ulaga, ki se je vrsto let ukvarjal z nabiranjem pokroviteljev za slovenske skakalce, a Tomaž Ambrožič, direktor agencije SV-RSA in lani tudi direktor marketinga košarkarskega EP, je o takšni oceni krepko podvomil.
»Naši športniki resda lahko snubijo in z rezultati tudi prepričajo tuja podjetja, a slednja potem pogodbe določajo na podlagi velikosti trga, s katerega prihaja športnik. Še Tina Maze pri Milki nima res velike fiksne pogodbe, v resnici ji pri pokroviteljih največ prinesejo bonusi za dosežke, pa je svoje ime ob smučanju s poskusi v glasbi, oblikovanjem nakita in še čim gradila tudi zunaj belih strmin in to je tisto, kar ob posebnih športnih dosežkih najbolj vleče pokrovitelje,« pravi Ambrožič, ki pa se strinja, da je Prevcu poskočila vrednost po dveh olimpijskih odličjih, 2. mestu v skupnem seštevku svetovnega pokala in zmagi v seštevku poletov.
A to Petra Prevca, ki ima le enega osebnega pokrovitelja, družinsko podjetje Prevc, saloni pohištva, d. o. o., niti ne zanima. Novi slovenski skakalni as pač v gradnji svojega imena (še) ni Tina Maze, ki je po tržni plati maksimalno izkoristila svojo kariero, niti mu to ni treba biti, konec koncev je precej podobno pot doslej ubiral njegov stanovski kolega in veliki tekmec minule zime Kamil Stoch, ki, zanimivo, doslej ni posnel niti ene reklamne kampanje v domovini.
A že odslej bo bržkone drugače, njegova soproga in od lani menedžerka Ewa Bilan je že po OI priznala, da je zanimanje podjetij za dvakratnega olimpijskega prvaka krepko poskočilo, od nedeljskega prejema velikega kristalnega globusa pa v njegovi domovini tržniki ocenjujejo, da bi mu že ena sama reklamna kampanja na 38-milijonskem poljskem trgu lahko prinesla pogodbo med 100 in 300 tisoč evri, kar ga uvršča v rang zvezdnice teka na smučeh Justyne Kowalczyk.
Prav tako Prevčeve vrednosti ne gre enačiti s skakalci iz sosednje Avstrije, ki ima štirikrat večji trg. Gregor Schlierenzauer je denimo v izjemni prejšnji sezoni zaslužil kar 1,3 milijona evrov, dokaj podoben znesek tri leta prej tudi Thomas Morgenstern, obema veliko nanese že pogodba z Red Bullom, avstrijskim podjetjem, ki na leto v šport na svetovni ravni vloži več kot pol milijarde evrov.
