Robertu Kranjcu se niti ne sanja, kam zdaj spada

Ljubljana – Potem ko je bil Robert Kranjec zaradi poškodbe levega kolena prisiljen izpustiti vso nordijsko turnejo v smučarskih skokih, se bo jutri vendarle podal na pot proti Harrachovu. Zadnji treningi so namreč pokazali, da je kolikor toliko nared za svetovno prvenstvo v poletih, ki pa bo zanj vseeno velika neznanka, saj ne ve, kaj lahko sploh pričakuje od spektakla na Češkem.

»Niti sanja se mi ne, kam zdaj spadam. Na treningih v Planici mi je šlo resda vsak dan bolje, v nedeljo sem, denimo, znova začutil zrak pod smučmi in po dolgem času spet užival v skokih, vendar pa težko ocenim, koliko so bili ti dejansko vredni, saj nisem imel nobene prave primerjave,« je omenil 32-letni Kranjčan in v isti sapi dodal, da je prejšnje dni na novi Bloudkovi velikanki vadil tudi izkušeni Avstrijec Martin Koch, ki je tik pred zdajci – podobno kot nekdanji norveški svetovni rekorder Bjørn Einar Romøren – precej nepričakovano dobil priložnost za nastop na SP v Harrachovu.

Sploh ker 32-letni Beljačan v Planici ni ravno blestel, saj ga je najizkušenejši slovenski reprezentant že na prvem treningu, na katerem mu (še) ni šlo po željah, zlahka preskakoval. Koch je sicer v preteklosti že večkrat dokazal, da je izvrsten letalec na smučeh; navsezadnje ima – vštevši moštvene lovorike – že pet kolajn s SP v poletih. Na prejšnjem šampionatu v Vikersundu '12 se je ovenčal z bronastim odličjem, tedaj je sicer v vsem sijaju zablestel prav Kranjec, ki je z novim državnim rekordom (244 m) poletel do naslova svetovnega prvaka. Vendar pa je zdaj – kakor je večkrat poudaril – v povsem drugačnem položaju, kot je bil pred dvema letoma.

»Takrat sem bil res v vrhunski formi, zato sem sam pri sebi računal z odmevnim dosežkom. Po vsem, kar se mi je zgodilo na olimpijskih igrah v Sočiju, zdaj takšnih pričakovanj ne morem imeti. Kot sem že dejal, sploh ne vem, kaj si lahko obetam, zato bo Harrachov zame velika uganka,« je »leteči Kranjčan« priznal, da se podaja v neznano.

Vesel je, ker se je stanje njegovega levega kolena, v katerem ima nategnjene vezi, medtem izboljšalo, dasiravno še ni idealno. »Kadar naredim sunkovit gib ali koleno malce bolj nagnem, me še vedno špikne. Tudi zaradi tega čutim, da imam še rezerve, vendar težko rečem, kolikšne,« je dal vedeti, da na Češkem – čeprav je po vrnitvi iz Sočija vsak dan vadil po prilagojenem programu – kljub vsemu ne bo stoodstotno pripravljen.

Prav to pa bi bila lahko tudi njegova prednost, saj v Harrachovu ne bo pod takšnim pritiskom, kot bi bil sicer. Na letalnici Čertak, na kateri bodo že pojutrišnjem kvalifikacije za posamično tekmo z dvema serijama v petek in še dvema v soboto, bo lahko tekmoval neobremenjeno. »Kdor me pozna, ve, da bom dal vse od sebe, toda ničesar ne bom poskušal doseči na silo. Kar bo, pa bo. V Harrachov grem uživat, potem pa bomo videli, kaj se bo iz tega izcimilo,« je branilec naslova svetovnega prvaka iz Vikersunda '12 razkril, s kakšnim pristopom se bo lotil tekmovanja na Češkem. Največja tamkajšnja naprava mu je sicer všeč, ker je posebna in je na njej skoraj vedno dobro letel; lani je, denimo, osvojil drugo in četrto mesto.

Na vprašanje, koga uvršča med glavne favorite, je skakalec kranjskega Triglava odvrnil, da bodo zagotovo najbolj »nevarni« Nemec Severin Freund, Avstrijec Gregor Schlierenzauer, Norvežan Rune Velta in Japonec Noriaki Kasai, Poljaku Kamilu Stochu pa – zanimivo – ni pripisal prav veliko možnosti. »V poletih me doslej še ni prepričal. Mu pa zato velikega globusa nihče več ne more vzeti, saj je njegova prednost prevelika. Prevc bi jo lahko nadomestil le še v primeru, da bi se Stoch zdaj polomil, sam pa bi nato v Planici obakrat zmagal,« je še povedal Kranjec, ki je – mimogrede – prav po nedeljski tekmi v Oslu v skupnem seštevku zdrsnil iz elitne deseterice, med katero se bo skušal zaradi boljšega občutka prebiti nazaj na finalu svetovnega pokala v Planici (od 20. do 23. t. m.).