Primož Kališnik, Ante Orlić, Delo.si
Klasična in prosta (tudi: drsalna, skating) tehnika premoreta tudi skupne prvine. Tokrat predstavljamo drži med spustom v vrezani smučini in osnovni način spreminjana smeri, zavoj s prestopanjem.
Visoka drža med spustom je pri rekreativcih zelo pogosta, saj se moramo po napornem vzponu odpočiti. Nekaj sekund po naporu nam vedno najbolj paše, da na smučeh zgolj stojimo in se nadihamo. Taka drža je koristna tudi takrat, ko ne želimo, da je spust prehiter - vzravnano telo ustvarja zračni upor in upočasni spust.
Druga drža v smučini je počivalna, a to le za zelo dobro pripravljene navdušence na smučarskim tekom. Ko naslonimo komolce na kolena in palice na boke, smo v resnici veliko hitrejši kot če stojimo vzravnano, a le fizično močni in tehnično suvereni tekači na smučeh pa v tem položaju v resnici tudi počivajo.
Če za pokončno držo velja, da je treba biti predvsem sproščen, pa je pri počivalni drži treba paziti, da ne sedemo preveč nazaj, saj nas bo potegnilo na repe smući in v padec. Treba je paziti na težišče, ki ga je treba premakniti malo naprej.
Zavoj s prestopanjem je relativno zahtevna prvina smučarskega teka. Pred zavojem, če smo v smučini, se vzravnamo, stopimo iz smučine in začnemo s prestopanjem v želeno smer. Pomembno je, da v zavoj ne pripeljemo prehitro - to lahko preprečimo tako, da smo med spustom v visoki drži ali pa pred zavojem celo malo zaplužimo, nato pa mirno, brez nervoze in predvsem brez strahu, začnemo s prestopanjem.
Zelo nam bo pomagalo, če si bomo pomagali z vajami na ravnini; z njimi se bomo navadili ritma in pa predvsem prenašanja teže z ene na drugo smučko, kar je osnova prestopanja v zavoj.
Zavijanje s prestopanjem vadite pri majhni hitrosti in na široki in ne preveč ledeni progi; preverite tudi, da za vami ni nikogar.