Tudi Teja si je prislužila aplavz

Anterselva – Četudi biatlonsko središče ob meji Alp z Dolomiti sodi v italijanski geografski prostor, se tu v januarskih dneh vsakdo počuti, kot bi bil sredi Nemčije. Večina gledalcev prihaja iz različnih nemških dežel, včeraj je bila ob dveh zmagah rojakov sploh vzhičena. A zadovoljni so bili tudi v slovenskem taboru.

Teja Gregorin je namreč s 6. mestom v zasledovanju dosegla najboljšo uvrstitev doslej v sezoni in je tako tudi uresničila poglavitni cilj, ki si ga je začrtala pred prihodom na Južno Tirolsko – da bi se po več neuspešnih decembrsko-januarskih poskusih tokrat na tekmi svetovnega pokala vendarle uvrstila med najboljših deset. Uganka o tem, kako bi se razpletlo, ko bi bila za tarčo ali dve natančnejša na strelišču, ostaja, a pohvale strokovnega vodstva s tesnim objemom glavnega trenerja Uroša Velepca so jasno razkrivale zadovoljstvo ob opravljenem delu.

»Povsem stoodstotno nisem uresničila cilja, saj tri zgrešene tarče vendarle ne sodijo k vrhunski predstavi, res pa je, da sem se le vrnila med najboljšo deseterico,« je bila naša vodilna biatlonka nasmejana v ciljnem prostoru in ob našem vprašanju o številnih napakah najboljših na strelišču spregovorila tudi o konkurenci: »Očitno gre res za poseben štadion, nadmorska višina 1700 m vpliva tudi na zbranost in pripravljenost na strelišču. Sicer sem vesela, da sem zdržala v hitrejšem ritmu uvodnega kroga, kot sem ga vajena. A poskusila sem slediti ritmu najhitrejših biatlonk, pa še dovolj moči mi je ostalo za zadnji boj.« V tem je na koncu ugnala Nemko Lauro Dahlmeier, pod streho mednarodne zveze uradno razglašeno za najboljšo mlado tekmovalko leta 2013, s 6. mestom pa je Teja prvič v sezoni sodelovala tudi na slovesni razglasitvi.

Pred razprodano osrednjo tribuno so predstavili najboljšo šesterico, občinstvo je kajpak najbolj viharno pozdravili nemško zmagovalko Andreo Henkel, glasen aplavz pa je sledil tudi slovenski reprezentantki. Pred njo je danes ob 11.15 nastop v štafeti, v zadnji disciplini sezone pred OI bodo štartale še Andreja Mali (včeraj 29.), Anja Eržen (50.) in novinka Urška Poje. Poglavitni cilj Slovenk bo izogniti se kazenskemu krogu, ob tem je šestouvrščena iz zasledovanja pristavila: »Želim si, da sploh ne bi porabila dodatnega naboja. Sicer pa se že veselim še enega štafetnega preizkusa. Zame je najpomembneje, da se raven tekmovalne forme vendarle vzpenja, do OI jo bom poskusila še izboljšati.«

In komaj se je razposajena množica vsaj malce umirila po zmagi Henklove, že je med 15.000 nemškimi navijači vnovič »eksplodiralo«: še drugi dan zapored se je 1. mesta v Anterselvi razveselil Simon Schempp. »Noro – kaj naj drugega rečem po drugem zmagoslavju zapored. Do prihoda v ciljno ravnino sem bil živčen, nato sem se prepustil užitkom ob glasni množici,« je dejal 25-letnik.

Med slovenskimi biatlonci je to pot nastopil le Jakov Fak. Uvrstitev na 17. mesto zanj seveda ni sanjska, izhodišče iz petkovega šprinta (12.) je obetalo več, a po vseh težavah ob zadnji zastrupitvi je zanj in spremljevalce slovenske reprezentance najpomembneje, da se je v Anterselvi vrnil v tekmovalno smučino. Pomembna je sleherna minuta počitka, ta čas je tudi na brezglutenski dieti.

Izčrpanosti se po drugem zaporednem nastopu ni mogel izogniti, vidno je bilo tudi pomanjkanje zbranosti na strelišču, vseeno pa zanj včeraj ni bilo dvoma, da ne bi še danes ob 14.15 s Petrom Doklom, Klemnom Bauerjem in Janezem Maričem nastopil v štafeti: »Sotekmovalcev zares ne morem pustiti na cedilu in če bi tu že izpustil tekmo, bi eno od posamičnih. Po slovesu od Anterselve pa bo dovolj časa za povrnitev moči in ustrezno pripravo za OI.«