V slovensko ekipo želi priti tudi Švicarka

Ljubljana – Ob čakanju na oblikovanje proračunov za naslednjo zimo, ki je ogrodje trenerskih (ne)migracij in priprav, se v slovenskem teku na smučeh zdaj lahko le poigravajo z zamislimi, po kateri poti bodo šli v naslednjo sezono. Iz državne pipe jim bo priteklo 80 tisoč evrov manj, zagotovo bo prioriteta ženska ekipa, usoda moške pa zdaj visi v zraku in jo bo določila količina denarja.

V sezoni največjega »razkošja« so tekači razpolagali s 690 tisoč evri, to je bilo v zimi 2010/11, torej po Vancouvru, v katerem je Petra Majdič osvojila prvo slovensko tekaško olimpijsko odličje. V prejšnji zimi je bila njihova blagajna težka 580 tisoč evrov, v naslednji naj bi ji teža padla na pol milijona. V panogi se kajpak bojijo, kaj bo, če se bo trend nadaljeval, zlasti jih jezi nova lestvica rangiranja panog, na kateri so – podobno kot veslači in še vrsta drugih športov – padli v drugi razred in s tem na manj denarja kot doslej. »Primankljaj 80 tisoč se bo v naslednji sezoni zelo poznal, v drugi razred so nas pahnili tudi v zimi 2010/11, a so nas potem vrnili v prvega, saj olimpijsko odličje le nekaj velja. Zdaj pa je to dokončno,« je jezen glavni trener Marko Gracer, ki v teh dneh pripravlja osnutke programov za naslednjo sezono, o katerih bo kmalu razpravljal strokovni svet.

Rezali bi le pri moških

Ali bodo tudi uresničljivi, pa bodo bržkone morali počakati še več časa, da bo jasno tudi, koliko jim bo odmerjeno znotraj Smučarske zveze Slovenije. Olimpijsko obdobje se je pač izteklo, nove pogodbe s pokrovitelji so v pripravi, obljube pa, da se načeloma ne bo nič spremenilo. »Če bomo po prispevkih pokroviteljev ostali na podobni ravni kot doslej, se bomo v naslednjo zimo podali s polmilijonskim proračunom. Rečeno nam je bilo, da naj se ne bi nič spremenilo, konec koncev gre za tradicionalne pokrovitelje znotraj SZS, ki po tako uspešni zimi bržkone ne bodo oklevali glede nadaljnjega sodelovanja. Bolje je vprašanje, ali lahko dobimo še kakšnega novega, ne gre pozabiti, da smo imeli tekači v minulih mesecih na dresih še eno prosto mesto,« je dejal Gracer, ki ocenjuje, da bi za normalno izvedbo programov potrebovali enako vsoto denarja kot v minulih mesecih, v nasprotnem bo rezal pri moških.

»Ne moremo si privoščiti, da pri dekletih iz rok spustimo zgodbo, ki smo jo ustvarili, saj je sicer nikoli več ne bomo postavili. Tudi mlajše bodo odslej v članski ekipi, torej skupaj sedem tekačic. Program moških pa zdaj kar nekoliko visi, saj rabijo servis, fizioterapevta in trenerja, da ne omenjam, da bi za postavitev celotne piramide dela potrebovali še najmanj 150 tisoč evrov. Nazadnje smo imeli mladinske in članske ekipe v zadnji zimi, ko je še tekla Majdičeva.« Zagotovo se ne bodo ozirali niti po novem (tujem) trenerju, marveč nadaljevali po predlani zastavljeni poti, ki je letos prinesla tudi olimpijsko odličje Vesne Fabjan. Gracer se namerava nekoliko razbremeniti v vlogi glavnega trenerja in v delo še bolj vključiti Nejca Brodarja, bržkone pa se bo trenerski zasedbi pridružil tudi Rok Šolar, klubski trener v Kranju, od koder ob Bledu prihaja lepo število reprezentantk.

Za zanimivo vest je poskrbela švicarska šprinterka Laurien Van Der Graaff, minulo zimo sedma v skupnem seštevku te discipline, takoj za Katjo Višnar torej, ki bi se rada v prihodnje pridružila pripravam slovenske reprezentance. Sama je sprožila zamisel na švicarski koordinaciji, v Slovenijo pa je poklical norveški trener Guri Hetland, ki bdi nad Švicarkami. »Že po tekmi v Drammnu ga je zanimalo, če že imamo pripravljen program, če smo jo pripravljeni sprejeti in koliko bi to stalo, saj je doma zaprosila, da bi ji v primeru pozitivnega odgovora zveza financirala del priprav. Doma v Švici ima sicer dobre razmere za trening, a bi rada v dobro ekipo, v kateri bo imela primerjavo. Žal mu za zdaj nismo mogli nič odgovoriti, saj čakamo na naše finančne okvire,« je razkril Gracer.