Valenčič je vzroke vedno iskal pri sebi

Kranjska Gora – Najboljši slovenski smučar v tej sezoni Mitja Valenčič je z včerajšnjim odstopom pred domačimi navijači sklenil športno pot, ki se je v svetovnem pokalu začela v sezoni 1996/97 prav na Pokalu Vitranc. »V karieri sem delal tudi napake, iz katerih sem se učil. Ko se ozrem nazaj, bi morda kakšno stvar naredil drugače. A ne obžalujem ničesar,« je potegnil črto.

Od belih strmin si je pred vitranško množico želel drugačno slovo. A v zgornjem delu proge je storil napako: »Preveč neposredno sem šel na vrata, s preagresivno linijo. Zajel sem količek in v trenutku je bilo vsega konec,« je opisal najboljši slovenski slalomist, ki je v razvrstitvi discipline zasedel 29. mesto in zapravil možnosti za nastop na finalu sezone v Lenzerheide. Z ničlo na domači tekmi je zapečatil svojo 17 let trajajočo kariero v svetovnem pokalu, v katerem je zbral 179 nastopov. Najbolj se je stopničkam približal pred sedmimi leti v Zagrebu s 4. mestom. Svojo zadnjo zimsko sezono bo sklenil s tekmami na državnem prvenstvu in s preizkušnjami FIS: »Fantom bi rad pomagal še s točkami FIS, ker jih krvavo potrebujejo,« je povedal sogovornik, čigar najuspešnejša sezona je bila 2011/12, ko je v slalomski razvrstitvi zasedel 14. mesto.

Za slovensko alpsko smučanje, v katerem bo ob njegovem odhodu zavladal mrk – v tej zimi je bil edini, ki je redno osvajal točke svetovnega pokala –, ga ni strah. »Položaj, v katerem se je znašla naša panoga, je težaven, želim pa si, da se delo ne bi ustavilo. Že v zadnji sezoni smo bili na minimumu z razmerami za delo. Zadnjih pet let smo, denimo, delovali brez fizioterapevta, kar je osnova za vsako ekipo. V želji po boljših razmerah se bo v prihodnje treba povezovati z drugimi ekipami,« je dejal.

Poudaril je, da si s sotekmovalci, za katere je nastopal tudi v vlogi izkušenega mentorja, v slabi sezoni nima kaj očitati. Prepričan je, da Žana Kranjca čaka lepa prihodnost: »Osvojiti 1. mesto v veleslalomski razvrstitvi evropskega pokala ni nepomemben rezultat. To niso tekme FIS, ampak preizkušnje, na katerih se merijo tudi tekmovalci iz deseterice v svetovnem pokalu. Ob koncu sezone si je izboljšal štartno številko, v svetovnem pokalu pa ga še čakajo učna poglavja,« je ocenil 21-letnega najobetavnejšega tekmovalca novega rodu. Opozoril je, da pri tovrstnih ocenah ne gre delati primerjav z zunajserijskimi smučarji, kot je Henrik Kristoffersen, ki ima pri 19 letih že olimpijsko kolajno in zmago v svetovnem pokalu. »Takšen talent se rodi vsakih 20 let. Tudi Marcel Hirscher v svojih uvodnih sezonah ni bil tako suveren, kakor je Norvežan. Gre za fenomen. Čeprav je najstnik, deluje zrelo in rutinersko. Tehnično je izjemen, odstopov ne pozna, drži visoko raven in kar strah me je, kje so njegove meje,« je opisal odkritje sezone. Vidi morda sebe v vlogi reprezentančnega trenerja? »Stopati moram korak za korakom. Ne mislim takoj obuti prevelikih čevljev,« je realen.

Sam je kaljenje začel z veleslalomom, osnovno smučarsko disciplino. K vsestranskosti nikoli ni stremel, saj je bil že v mladosti lahek, eksploziven in gibljiv. »Na ravnih delih sem bil počasen, zato sem bil pri hitrih disciplinah hitro odpisan. Ostale so mi tehnične. Ko sem dal na stran veleslalom, mi je stekel slalom,« je opisoval svoj razvoj.

Če bi kaj v karieri spreminjal, bi manj okleval s spremembo opremljevalca: »Ker nisem človek, ki išče vzroke drugje, kakor sam pri sebi, sem predolgo vztrajal pri opremi, ki mi ni ustrezala,« je povedal in dodal, da ga je alpsko smučanje naučilo reda in discipline, bogatejši je tudi za močna prijateljstva.

Potovanj na tekme ne bo pogrešal, saj je na njih videl le smučišča in količke. Smuči pa se ni naveličal. »Prav nasprotno. Uživam na snegu,« je še povedal. V karieri je zaslužil toliko, da bo vsaj prvo leto v pokoju preskrbljen. Čemu pa se bo posvetil, ko se bo končala zima? »Ker sem psihično in fizično prazen, bi si najprej rad napolnil baterije. In se posvetil družini,« je belim strminam v slovo pomahal 36-letni Valenčič.