Tiskane izdaje
Davos – Številne reprezentance, pa tudi slovenska že od nekdaj zavidljivo pogledujejo proti Norvežanom in Rusom, ki nimajo le izjemno razvite tekaške mašinerije, marveč za vsako tekmo svetovnega pokala lahko izbirajo, koga bodo poslali v smučino. A v Davosu, kjer bosta danes teka na 15 in 30 km, jutri pa šprinti, so številčno konkurenčni tudi Slovenci. Deveterica z dvema debitantkama pa upa, da bo nekdo končno prebil tudi led proti vrhu.
Zakaj tolikšna odprava, je seveda vprašanje na mestu, a glavni trener Marko Gracer bo prvi retorično odgovoril, ali naj pustijo voz drveti navzdol, četudi ne gre vse kot po maslu in kot v časih, ko je v ospredju vajeti še držala Petra Majdič. »Če smo si že zagotovili veliko kvoto nastopajočih, jo vsaj kdaj izkoristimo, in če je že olimpijska sezona, ponudimo s tem možnost, da morda kdo še ujame normo za Soči,« je bil jasen Gracer. Tako se je v Švici najbolj standardni zasedbi članic, Vesni Fabjan, Katji Višnar, Barbari Jezeršek in Alenki Čebašek, pridružila še lanska mladinska svetovna prvakinja v skiatlonu Nika Razinger in podprvakinja Lea Einfalt, njima pa tudi prvi moški po letu dni Domen Potočnik. Slednja bosta priložnost dobila danes na tekmi na razdalji, na kateri bo štartala še Jezerškova, medtem ko bo Razingerjeva debi doživela v šprintu v drsalnem koraku.
Medtem ko debitantki z velikimi očmi vpijata dogajanje okoli sebe, Potočnik pa je ponosno povedal, da mu je nasvete na progi delila tudi Majdičeva, ki si je prišla ogledat prizorišče svojih dveh zmag v letu 2008 in 2009, pa bo levji delež bremena vendarle na ramenih kvarteta, ki je pred tednom zaman lovil štafetno olimpijsko normo v Lillehammerju. Jezerškova kot specialistka za dolge razdalje zatrjuje, da ji je prizorišče pisano na kožo in da je stoodstotno prepričana, da bo dosegla dober rezultat; pred dvema letoma je bila tu 36. Nočna mora minule zime, ko jo je glivično obolenje ustavilo takoj po Tour de Ski, je za njo, spremenila je prehranjevalne navade in podobno kot Vesna Fabjan sledila navodilom specialistke za prehrano, bo pa obenem to zanjo zadnja tekma do 28. t. m., ko bo začela novoletno turnejo, saj se prihodnji teden seli na priprave na Roglo.
Ob nedeljskem šprintu bo tako naprezala glasilke ob smučini, v kateri bo Čebaškova popravljala vtis s šprinta v Kuusamu, Višnarjeva iskala potrditev, da ji forma od uvodna na Finskem v resnici ni padla, medtem ko se za Fabjanovo zima šele dobro začenja. Nekdaj paradna slovenska šprinterka v prostem slogu, ki je pred dvema letoma na svetovnem prvenstvu v Oslu za las zgrešila bron in se ugnezdila med Majdičevo in Justyno Kowalczyk, je namreč izpustila uvod v Kuusamu in v Lillehammerju nato štartala le v štafeti. Niti sama zato ta čas ne ve, kam sodi, a jo močno srbijo podplati, da bi po lanski bolezni posvečeni zimi spet okusila čar bojev za finale, v katerem je bila sedemkrat v karieri, od tega štirikrat na zmagovalnem odru, leta 2009 tudi 4. v Davosu.
»Manjka mi tekmovalnega ritma. Sprva smo menili, da bom tudi na Norveškem štartala na 10 km, a so druga dekleta izrazila željo po nastopu in smo se dogovorili drugače. Zato zdaj želim tu pokazati čim več. Ne vem pa niti približno, kje sem, četudi nekaj podatkov imam s tekme FIS v Beitøstolnu. Vem, kaj želim in zelo sem motivirana,« Fabjanova trdi, da ob vrnitvi na posamično tekmo ne čuti pritiska, in verjame, da nastop na večji nadmorski višini (1560 m) ne bo vplival na sam tek, saj naj bi najbolj kritično obdobje preživele že v zadnjih dneh iztekajočega se tedna.
