Za nemško šampionko največji izziv smukaški globus

Maria Höfl-Riesch: prva smučarka olimpijske sezone meni, da je Tina Maze enako nevarna za kolajne v petih disciplinah, kot je sama.

Objavljeno
26. januar 2014 20.41
Vito Divac, šport
Vito Divac, šport

Maria Höfl-Riesch je spet na najboljši poti, da še drugič v karieri osvoji veliki kristalni globus, sicer najbolj čislano smučarsko lovoriko. Tudi v Sočiju ima priložnost, da osvoji več kolajn, saj je favoritinja v vseh petih disciplinah. Nad vsemi pa je vendarle smukaški globus. Pravi, da iz preprostega razloga: ker ga še nima. V zadnjih sedmih sezonah je Lindsey Vonn tako prevladovala, da je lačna te lovorike.

V Cortini ste odlično smučali, čeprav je bilo zahtevno, ker so bile štiri tekme v štirih dneh.

Tekmujem v vseh disciplinah, na vseh tekmah, zato štiri tekme v štirih dneh zame tudi po tej plati niso nič posebnega. Štiridnevni maraton je težava samo za glavo oziroma koncentracijo. Kondicijsko pa nimam težav, ker sem poleti delala na moči več kot minula leta. Telesno sem zelo močna. Po tekmah se ne počutim utrujeno, tako da z regeneracijo nimam težav. Z izkupičkom sem zelo zadovoljna, saj imam zmago, drugo in tretje ter četrto mesto.

V svetovnem pokalu imate 128 točk prednosti pred Laro Gut, kar 317 pa pred vendarle najbolj nevarno Tino Maze, ki, tako kot vi, tekmuje v petih disciplinah.

Možnosti za veliki globus so dobre. Prednost je sicer velika, vendar pa je do konca še 11 tekem. Letos je bilo veliko zmagovalk, tako da je še vse mogoče. Sicer pa mi smukaški globus pomeni veliko več kot veliki.

V paradni smučarski disciplini ste le korak pred tem, da uresničite sanje in osvojite še zadnjo lovoriko, ki vam manjka.

Imam lepo prednost, vendar je treba počakati do zadnje tekme. V prvem delu sezone mi je manjkalo nekaj stalnosti. V Beaver Creeku in Val d'Iseru sem delala napake, Lake Louise pa je bil popoln. S Cortino sem zelo zadovoljna, čeprav sem v drugi preizkušnji naredila napako. Glede na formo je ne bi smela, ampak tudi v svoji popolnosti smo samo ljudje. To sezono si najbolj želim smukaški globus.

Vrhunec kariere ste doživeli leta 2010, ko ste v Vancouvru oziroma Whistler Mt. osvojili zlato v slalomu in kombinaciji. Je možno ta uspeh ponoviti v Sočiju?

Zakaj ne? Sem v dobri formi in zaupam vase, to pa je pred največjimi tekmovanji zelo pomembno.

Pravite, da vam olimpijske slave oziroma dveh kolajn nihče ne more odvzeti. V Sočiju boste zagotovo zaradi tega manj živčni, mar ne?

Ko sem na štartu, sem vedno živčna, toda dejstvo, da imam že dve zlati kolajni, bo zagotovo olajševalna okoliščina.

Vrhunec sezone bodo olimpijske igre. Po rezultatih v tej sezoni sodeč boste v Sočiju favoritinja za kar pet kolajn – za zlato zagotovo v smuku in superkombinaciji, zelo nevarni boste očitno tudi v superveleslalomu. V slalomu je Mikaela Shiffrin domala nepremagljiva, a je najbrž velik izziv?

Na olimpijskih igrah so vsi nevarni za vrhunski dosežek. Včasih se zgodijo neverjetne stvari. Zlato kolajno osvoji nekdo, za katerega si sploh ne moreš predstavljati, da lahko zmaga. Prekletstvo olimpijskih iger je, da imaš vsake štiri leta le eno možnost, če se osredotočiš seveda na eno disciplino. Nam, ki smo vsestranske, je lažje. Nastopila bom v vseh petih disciplinah. Priložnosti za kolajne bo torej veliko, zato bo zagotovo manj stresno, kot če bi se osredotočila na samo eno disciplino. Slabo je le to, da ne bom mogla trenirati in se za vsako disciplino pripraviti tako celovito, kot se, denimo, v svetovnem pokalu. Sicer pa upam, da bom do OI ohranila smukaško formo, ki zares veliko obeta.

Na predolimpijski preizkušnji pred dvema letoma ste zmagali v smuku. Kakšna je bila proga?

Zelo mi je bila všeč, vendar sem slišala, da so jo spremenili. Odlično sem se počutila tudi na predolimpijski tekmi v Whistler Mt. 2008, a na olimpijskih igrah v Vancouvru sem v smuku doživela polom, ker so bile razmere popolnoma drugačne. Enako se lahko zgodi tudi v Sočiju. Za kolajno je potrebno, da so na dan tekme vse okoliščine dobre – od forme in dobrega počutja do snežne podlage in vremenskih razmer. Na koncu pa potrebuješ tudi srečo, da se vse poklopi tebi v prid.

Smukaška proga je menda zelo lahka. Kaj menite vi?

Začetek je strm, potem pa je proga večinoma položna. Odločala bosta torej občutek za drsenje in prava izbira opreme. Dejstvo pa je, da morajo najboljši smučarji in smučarke obvladati vse terene, pa naj gre za strme in tehnično zahtevne ali pač položne, primerne za specialiste za drsenje. Poglejte Vonnovo, odlična je na vseh terenih.

Na velikih tekmah slavijo le zmagovalce. Vse drugo gre bolj ali manj v pozabo. Kruto, mar ne?

Na olimpijskih igrah, svetovnih prvenstvih in na koncu svetovnega pokala štejejo le kolajne in globusi. Nosilcem tudi največ prinesejo. Nikogar že naslednji dan ne zanima več, kakšna je bila konkurenca in na kakšen način so najboljši osvojili odličja oziroma kakšne so bile okoliščine. Leta 2006 me ni bilo na OI v Torinu zaradi poškodbe. Nihče me ni pogrešal.

Tudi Linsey Vonn letos v Sočiju bržčas ne bo, z izjemo ameriških novinarjev.

Zelo žal mi je, da je ne bo, vendar je to krutost smučarskega športa. Ko si najbolj želiš nastopiti na neki veliki tekmi, te doleti poškodba. Z Lindsey sva si po poškodbi v Val d'Iseru nekaj časa dopisovali. Upam, da se dobro počuti. Je pa zelo motivirana za naslednjo sezono. Pred odhodom v Soči se bova zagotovo slišali po telefonu.

Za Tino Maze ste po prvem smuku v Cortini dejali, da bo v Sočiju nevarna (kandidatka) za vse kolajne? Kaj menite po smukaški zmagi?

Tina je vrhunska smučarka, tako da nikoli ne podvomim o njenem znanju. V določenih okoliščinah pa športnik zaide v težave, ki jih je treba najprej premagati s potrpežljivostjo. Lani je bila nepremagljiva. Iz lastnih izkušenj vem, da se zelo rado zgodi, da si eno leto najboljši, drugo pa povprečen in daleč od šampionske ravni prejšnje sezone. Tovrstne težave so v glavi. Zmaga je vselej velika odrešitev. Tina spet odlično smuča, zmaga v Dolomitih pa ji je prinesla tisto dozo samozavesti, ki jo uvršča v najožji krog kandidatk za kolajne.

V Cortini ste se po smukaški zmagi pritoževali nad bolečino v kolenu, ki so vam ga že dvakrat operirali. Za kako resne težave gre?

Pri visokem doskoku sem začutila močno bolečino, ker je koleno zaradi operacije malce bolj trdo, mišice pa zelo napete. Pri smučanju me bolečina ne ovira. Najhuje je pri hoji. Seveda pa je vse v glavi. Manj ko bom mislila na bolečino, manj težav bo.

Zadnja predolimpijska postaja bo Zlata lisica v Kranjski Gori. V hitrih disciplinah ste v vrhunski formi, kako pa vam gre v tehničnih?

Nestalna sem. Smučam dobro, nato pa sila povprečno ali tudi zelo slabo. Nikakor ne najdem občutka za veleslalomski zavoj, sem pa bila dvakrat peta. V slalomu sem imela nekaj dobrih nastopov, potem pa sem dvakrat odstopila. Upam, da bom v Kranjski Gori našla pravo smučino. Veliko raje bi sicer nastopila v Mariboru, kjer mi je všeč pohorsko smučišče in tudi vzdušje.

Konec kariere ste napovedali za leto 2015. To še drži?

Če bom osvojila tretje olimpijsko zlato, bo morda pravi trenutek za slovo. Odločitev pa bo seveda odvisna od motivacije.