150.000 slalomskih vratc Horošilova za zmagovalni oder

Ruski alpski smučar Aleksander Horošilov že peto leto trenira pod vodstvom slovenskih trenerjev Hladnika in Planinška.

Objavljeno
17. december 2014 00.17
SKI-ALPINE-WORLD-MEN
Vito Divac, šport
Vito Divac, šport
Ljubljana – Ko je leta 1981 Aleksander Žirov nanizal štiri zmage v svetovnem pokalu in v veleslalomu zasenčil celo tista legendarna leta domala nepremagljivega Ingemarja Stenmarka, je kazalo na razcvet ruskega moškega alpskega smučanja. A je tako hitro, kot je vzklilo, na najvišji tekmovalni ravni tudi uvelo. Žirov se namreč po zmagi v Laaxu nikoli več ni povzpel na zmagovalni oder.

Tudi njegova sodobnika Valerij Ciganov, ki je marca 1983 zmagal v smuku v Aspnu, in Vladimir Andrejev, ki se je dvakrat povzpel na slalomski zmagovalni oder, se tako visoko nista več zavihtela. Zgodba o meteorju Žirovu se je končala leta 1983 s tragično smrtjo v prometni nesreči takrat 24-letnega Moskovčana. Od veleslalomske zmage v švicarskem Laaxu, ki je tisto leto gostil finale svetovnega pokala namesto odpadlega v Kranjski Gori (zaradi pomanjkanja snega), je že več kot 31 let in pol. Rusko smučanje je, z izjemo odličnih smukačic iz devetdesetih (Varvare Zelenske, Svetlane Gladiševe in Tatjane Lebedeve), padlo v tem času na nizko kakovostno raven. Vse do prihoda slovenskih strokovnjakov, ki so pred petimi leti dobili nalogo, da rod Aleksandra Horošilova pripravijo za dober nastop na OI v Sočiju 2014, je dolga leta tavalo v temi.

Slovenska trenerja Urban Planinšek in Jani Hladnik nista verjela napovedim, da sta se lotila Sizifovega dela oziroma da Rusi pač nimajo takih talentov, da bi lahko posegli tudi po zmagovalnem odru. Horošilov je bil denimo šele 125. slalomist na lestvici FIS. Tudi sam ni bil povsem prepričan, da lahko kaj naredi, ker ni imel dovolj tehničnega znanja niti dobre samopodobe.

A se je nekajletno trdo delo z letno od 25.000 do 30.000 presmučanimi slalomskimi vratci le poplačalo. Horošilov se je po štirih letih piljenja tehnike in skoraj 150.000 presmučanih vratcih naposled le prebil do odra. Potem ko se je le nekaj dni pred Levijem v evropskem pokalu povzpel na zmagovalni oder, se je nanj zavihtel tudi v svetovnem pokalu – za v zadnjih letih daleč najboljšima slalomistoma Marcelom Hirscherjem in Felixom Neureutherjem. To je bilo pravo zadoščenje za slovensko trenersko ekipo, ki deluje v ruski reprezentanci – vodjo moške in od letos tudi ženske ekipe Planinška, trenerja Hladnika, kondicijskega trenerja Sama Furlana in fizioterapevta Luko Sumraka.

»Primer Horošilova nazorno kaže, kako sta v športu pomembna kvantiteta dela in stalnost. Ko smo prišli v Rusijo, bi v sezoni ali dveh težko preobrnili rezultatsko krivuljo. Preveč je bilo za postoriti, tako po tekmovalno-smučarski kot tudi človeški oziroma psihološki plati. Potrebovali smo čas, da je fant s Kamčatke spremenil tehniko, pridobil samozaupanje in se smučarsko ustalil,« je Hladnik pojasnil dolgo pot do zmagovalnega odra 30-letnega Rusa.

Za veliki met pa je bil pripravljen že na olimpijskih igrah v Sočiju, kjer bi zlahka osvojil kolajno, če ne bi v slalomu na polovici proge naredil napako in zdrsnil. Analiza nastopa je pokazala, da je bil v zgornjem in spodnjem delu slaloma najhitrejši. Hladnik je prepričan, da psihično ni zdržal pritiska, ker so bile vse oči Rusije uprte vanj.

Primer 30-letnega Horošilova kaže, da nikoli ni prepozno, če imaš voljo, predvsem pa, če si dovolj vztrajen in lačen uspehov. A le, če imaš urejeno delovno okolje in dobre razmere.