Alpinci edini brez lastne »telovadnice«

Tak dogodek ne sme imeti ozkega fokusa le s tekmo, doprinos mora biti širši, več stranskih učinkov.

Objavljeno
27. februar 2016 01.49
Špela Robnik
Špela Robnik
Bogata tradicija, vrhunska organizacija, največji smučarski mojstri sveta. Toda skozi oči navijačev bo 55. Pokal Vitranc morda le uvod v planiško norijo dva tedna pozneje, kakršna pa je nekdaj vladala tudi nad slalomiščem nad črpalko pred Podkorenom. Časi domačih junakov pridejo in minejo. Pomembni so tisti ljudje, ki ostanejo, pravi Srečko Medven, generalni sekretar OK Pokala Vitranc, zagotovo eden tistih, ki s svojim prispevkom skrbi za dolgoročno dobrobit slovenskega alpskega smučanja in tudi prireditve same.

Kot predsednik Cluba 5+, združenja najuglednejših prizorišč v svetovnem pokalu alpskega smučanja, dobro ve, kam gredo trendi, zato Kranjska Gora v njih nikdar ne zaostaja. Pred letošnjimi tekmami v Podkorenu jim sicer precej več energije kot ponavadi jemlje spremljanje vremena, priprava tekmovalne proge v tej topli zimi že dolgo ni bila tako negotova, vendar pa Medven popolnoma zaupa izkušenim strokovnjakom s terena, ki jim poveljuje vodja tekmovanja Aleš Vidic. »Vsak dan so na terenu in glede na razvoj vremena sprejemajo odločitve,« je povedal Medven in tudi prikimal, da je še toliko večji stres v tem vremenu prinesla dodatna tekma, odpadli veleslalom iz Garmisch-Partenkirchna, ki jo je Pokal Vitranc vzel pod svoje okrilje. Teren bo moral zdržati še eno tekmo več, kar pa ne bo enostavno. Tega se je Medven zavedal že vnaprej in tudi zato so v Kranjski Gori dolgo tehtali odločitev, ali sprejeti tekmo ali ne.

Finančnega plusa ni, le dober imidž

Druga težava je bila v zagotovitvi sredstev za dodatno tekmo. Ko v nekem kraju tekma odpade, jo organizator vrne pod okrilje Mednarodne smučarske zveze (FIS), ta pa potem išče nadomestnega prireditelja. Ker ni veliko manevrskega prostora, se vedno skušajo dogovoriti s katerim od prizorišč, ki so še v koledarju do konca sezone. »Če jo sprejmeš, moraš prevzeti vse odgovornosti nase,« je poudaril šef kranjskogorskih tekem in naštel, da so se morali za prilive dogovoriti z agencijo Infront, ki prodaja medijske pravice, z domačimi pokrovitelji (»Razen Petrola nihče ni pokazal zanimanja oz. so nas zavrnili.«) ter zmanjšati stroške – okoli 350.000 evrov bo stala dodatna tekma – na minimum. Tako ne bo pogostitve VIP, večerne zabave, prihodi ekip bodo namesto v sredo šele v četrtek, kar pomeni, da ne bo dodatnih stroškov z namestitvami. Uspelo se jim je tudi dogovoriti z dobavitelji, da so jim pogodbe brezplačno podaljšali za en dan. »S takšno 'telovadbo' smo nekako prišli do številk, ki jih lahko pokrijemo in pridemo z ničlo oz. nekim minimalnim minusom skozi. Minus, če bo, bomo pokrivali iz računa Pokala Vitranc.«

Morda zveste spremljevalce alpskega smučanja že navduši, da bodo še en dan več lahko v živo spremljali vse največje zvezdnike tega športa, a prireditelji teh tekem vseeno ne sprejemajo prav radi. Resda jih tudi zavrniti ne morejo, saj bi si s tem lahko pokvarili ugled prizorišča ali celo poslabšali status v koledarju svetovnega pokala. Medven je spomnil tudi na to, kako so lani Avstrijci zlivali gnojnico na St. Moritz, ki se je odločil, da ne bo gostil odpadle ženske tekme iz Bad Kleinkirchheima. »A dejansko so le presodili, da se jim računica ne izide. Takšna je realnost,« se je zavedal in tudi razkril, da se z obema direktorjema svetovnega pokala Atlejem Skaardalom in Markusom Waldnerjem že pogovarja o tem, da FIS za te primere ustanovi poseben rezervni sklad, iz katerega bi se izplačevale denarne nagrade. »Vendarle gre za 110.000 frankov, naslednje leto še 10.000 več. To je ogromen strošek, ki ga ni lahko zagotoviti. Organizatorjem ženskih tekem je še toliko težje, saj so njihove tekme marketinško precej podcenjene v primerjavi z moškimi. FIS bo moral ugrizniti v to kislo jabolko. Doslej so to težavo vztrajno pometali pod preprogo.«

Retro podoba

Tako dejansko finančnih učinkov dodatna tekma prirediteljem ne prinaša, morda le kraju samemu z nekaj več nočitvami in gostinsko ponudbo za spremljevalce karavane, medije, navijače in druge goste. Veliko teh sicer Pokal Vitranc zna privabiti tudi z močnim zabavnim programom in odmevnimi glasbenimi imeni za vse okuse. Nič drugače ne bo letos. V ta segment skupaj z lokalno turistično organizacijo veliko vlagajo. »Tak dogodek ne sme imeti ozkega fokusa le s tekmo, doprinos mora biti širši, več stranskih učinkov, predvsem za prihodnost smučanja in same prireditve,« je povedal Medven, ko je sicer beseda nanesla tudi na letošnji logotip prireditve. Zadnja leta so se na velikih plakatih oglaševali z največjimi zvezdniki, za 55. izvedbo tekem pa so se skupaj s Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo iz Ljubljane podali v posebno akcijo. Dijaki so v okviru njihovega učnega procesa izdelovali grafiko za Pokal Vitranc, med 32 predlogi so nato izbrali končno podobo, ki jo je zasnovala Živa Oblak. »Je malo retro, spominja na prvi pokal Vitranc, ki je imel v svoji podobi snežaka,« je bil zadovoljen Medven in tudi povedal, da s šolo sodelujejo že nekaj let. Dijaki se na tekmi spoznavajo z delom fotografa in novinarja.

Zvezdnika na plakatu bo tako letos zamenjal nek nov koncept, za katerega pa ni njuno, da bo ostal. Njihova največja želja je namreč, da bi lahko prireditev oglaševali s kakšnim slovenskim adutom. A ga ta čas v slovenski reprezentanci ni videti. »Verjamem pa, da ga bomo kmalu spet imeli. In tedaj bo zagotovo na plakatu,« je obljubil prvi mož Pokala Vitranc. Dotlej se bodo tudi sami po najboljših močeh trudili in vlagali v razvoj mladih upov. Vanje gre, prek Smučarske zveze Slovenije in smučarskega kluba ASK Kranjska Gora, ves dobiček, ki jim ostane. Je pa res, da bodo morali morda kmalu že več vlagati tudi v infrastrukturo. Poligonu v Podkorenu ta čas sicer nujno ne manjka ničesar, pa vendar obstaja kar nekaj točk na seznamu, ki jih bo treba kmalu začeti urejati. Medven je naštevanje začel z zemeljskimi deli na progi, da se bo konfiguracija terena malo spremenila, še zlasti na štartnih položajih. Dograditi bo treba sistem umetnega zasneževanja, »spremeniti ciljno areno v neko formo, da ti že na pogled da videz nekega športnega objekta, z vsem kar potrebuješ zraven za merjenje časov, obdelavo podatkov, skladišča, prvo pomoč, logistiko, energetske in komunikacijske vozle.« Urediti bi želeli tudi sanitarne zmogljivosti, spodoben gostinski objekt, predvsem pa boljši dostop do poligona. »Z občino se dogovarjamo za nov dovoz, ob prihodu v Podkoren bi en krak šel čez Savo in pripeljal sem z drugega konca. Seveda, tudi parkirne površine so velik problem Zgornjesavske doline. To se bo najbolj pokazalo ob Planici.«

Alpski panožni center?

Ob vseh teh potencialnih in kmalu najbrž že kar nujnih novostih, v katere jih ženejo tudi vse ostrejše zahteve FIS, sicer beseda hitro nanese na dolgoletno željo o trenažnem poligonu, ki ga slovensko alpsko smučanje še vedno nima. Saj so na vitranški progi letos reprezentanti in klubi lahko veliko trenirali, a te stvari bi morale biti urejene bolje, na širši ravni. Medven si želi, da bi »planiški zakon«, ki je omogočil gradnjo nordijskega centra pod Poncami, prinesel še kakšen drug športni objekt v Sloveniji. »Alpsko smučanje je edini šport v Sloveniji, ki nima svoje 'telovadnice'. Vezani smo na dogovore, pogodbe in dobro voljo lastnikov smučišč, ki pa so komercialna podjetja.«

Pobude, da bi zaživel tudi alpski panožni center, so v določenih oblikah – z vzpostavitvijo posameznih poligonov, ki denimo delujeta v Kranjski Gori in na Krvavcu – sicer že bile, vseeno pa bi bilo treba po Medvenovem mnenju v okvirih SZS ali pa vsaj alpskega odbora pripraviti neko iniciativo, oblikovati idejni projekt in iti v akcijo za pridobivanje sredstev. »Mi že imamo idejni načrt razvoja Vitranca iz časov, ko smo kandidirali za OI treh dežel leta 2006. Toda ta je zdaj že zastarel, treba ga je dopolniti. To bomo prek poletja tudi naredili in pripravili projekt za tekmovalno-trenažni poligon. Bomo videli, kaj bomo lahko naredili s tem,« je še povedal. O vitranški prenovi bo sicer gotovo kaj govora tudi pred bližajočo se sklenitvijo nove pogodbe s SZS o prodaji medijskih pravic, Medven pa sicer opozarja tudi, da bi bilo treba doreči strategijo na ravni panoge, pa tudi države. Ali je alpsko smučanje šport, ki ga bomo podpirali dolgoročno ali ne?

In ko smo pri dolgoročni podpori. Na Vitrancu so po vzoru Planice povabljenim gostom in poslovnim partnerjem ponudili, da ob vabilu pokažejo odgovornost in z nakupom vstopnice dodajo nek svoj minimalni prispevek k razvoju smučanja. Na odziv še čakajo. Poskusili so že s prodajo sponzorskih paketov za njihov klub, v kateri bi bile zajete tudi vstopnice VIP. A ni bilo zanimanja. Ga bo pa verjetno več zlasti letos v Planici.