Breme zmag je enako bremenu porazov

Beaver Creek – Šport je krut kot nobena druga dejavnost, pa naj gre za užitek in veselje ali pač trpljenje in razočaranje. Piše drame, kakršno te dni doživljata ameriška športna superzvezdnica Lindsey Vonn in junakinja Vaila 2015 Tina Maze.

Medtem ko je dvakratna svetovna prvakinja v areni proge Ptic roparic zmagoslavno dvigovala roke in slavila tretjo kolajno, je v kotu arene, skrita pred očmi navijačev, Lindsey jokala kot majhen otrok, ki so mu vzeli najljubšo igračo.

Vsa negativna čustva – nemoč, žalost in jeza – so kot vulkan izbruhnila iz navidez psihično trdne tekmovalke. To je bila podoba močno razočarane šampionke, kakršno smo ničkolikokrat videli pri Tini, ko je s tekem odhajala poražena. Ne samo v minulih letih, ampak tudi to sezono. V kakšnem stanju je te dni Lindsey, morda najbolje pove detajl, ki kaže na razpoloženje, predvsem pa duševno stanje slehernika, še zlasti pa žensk. Ima povsem pogrizene nohte.

V športu gre za izjemno selektiven način življenja, v katerem je, kot je zapisal francoski pisatelj in avtor mnogih iskrivih misli François de La Rochefoucauld, težje prikriti čustva, ki jih imamo, kot hliniti tista, ki jih nimamo. Lindsey je v karieri vselej zelo uspešno kazala podobno nasmejane in zgovorne šampionke. Na prvi pogled je bila pravi sinonim ameriške brezbrižnosti, zmagovalne miselnosti in samozadostnosti. Vse do poloma v Beaver Creeku 2015.

Tina njeno čustveno stanje še kako dobro razume, zato je na svoji novinarski konferenci na vprašanje ameriških novinarjev, kako doživlja potrtost Lindsey, odgovorila, da zelo dobro ve, kako se počuti nesojena junakinja ameriškega SP oziroma kako težki so udarci porazov, ki psihično še tako trdnega človeka udarijo kot kladivo oziroma »Tysonov direkt«. »Vsem in tudi meni se je dogajalo, da mi stvari nikakor niso šle dobro od rok. Ni prijetno, ko doživljaš kalvarije, a v takšnih trenutkih je pomembno, da si zaupaš in okrepiš samozavest. Prepričana sem, da bo Lindsey to zmogla. Tako kot se je zmogla vrniti po težki poškodbi,« dvakratna olimpijska in štirikratna svetovna prvakinja verjame, da bo ikona ameriškega ženskega smučanja kmalu znova prava tekmica in pravšnji izziv za smukaški globus svetovnega pokala.

Tudi to, kar Mazejeva v šampionskem slogu počne v Beaver Creeku, ni tako enostavno, kot je morda videti. Breme zmag je v mnogočem enako bremenu porazov. Zlata smukačica in kombinatorka deluje na prvi pogled kot stroj za osvajanje kolajn, vendar se pri zmagah v njej dogajajo enako napete drame kot takrat, ko doživlja razočaranja. Naj gre za zmago ali poraz, stres je velikanski in pobere enako veliko energije. Zato je Tina v Beaver Creeku zelo racionalna. Pazi na vsako malenkost, na vsak korak. Ko smo Andrei Massiju prebrali del pogovora z Lassejem Kjusom o popolni, domala pikolovski osredotočenosti na delo, je odgovoril, da Tina počne prav to.

Ko je dve uri po zmagoslavju in vsem, kar sodi zraven, zapuščala novinarsko središče, junakinja Beaver Creeka 2015 ni več mogla zbrano govoriti. Potem ko je doživela neizmerno srečo in zadovoljstvo ter so se reflektorji na odru slave ugasnili, je doživela olajšanje. Ne, to niso bile solze srečne šampionke, ampak katarza utrujene športnice po eni najbolj stresnih tekem v karieri.

Na slovesni podelitvi kolajn je bila pred množico navijačev spet razigrana. Energetsko se je v dveh urah, posvečenih sami sebi, napolnila, profesionalno opravila vse protokolarne zadeve, potem pa hitro zapustila prizorišče. Tistega nepopisnega veselja, ki smo ga doživljali ob prvi kolajni v Val d'Iseru leta 2009 in olimpijskem zlatu v Sočiju 2014, ni bilo. Vse skupaj se v Vailu zdi rutina šampionke, ki samo opravlja svoje, s kolajnami in zlatom, ovenčano delo. Jutri namreč čaka Tino in njeno ekipo četrta preizkušnja – napad na zlato v njeni paradni disciplini veleslalomu.