Brez senzacij, saj je sam senzacija

Sedem Delovih novinarjev je v 52 dneh spisalo knjigo o Petru Prevcu, ki se bo brala na dušek.

Mon, 14.03.2016, 11:00

Peter Prevc ni velik izziv in motiv le mlajšim rodovom ter navdih številnim rojakom, marveč tudi novinarjem, in pri Delu smo po njegovi zaslugi le nekaj ur potem, ko je 28. februarja v Almatiju potrdil skupno zmago v svetovnem pokalu, slavili pomembno zmago: oddajo zadnjega teksta o njegovi športni poti. V poldrugem mesecu je izpod peres izbranih novinarjev nastal svojevrsten zapis življenjske poti orla iz Dolenje vasi, prvo pravo delo, v katerem smo zajeli vse najpomembnejše prelomne točke njegove mlade kariere, obenem pa poskušali predstaviti, kaj in kdo vse je oblikoval osebnost prvega skakalca, ki je v isti zimi osvojil veliki kristalni globus, naslov svetovnega prvaka v poletih in skupno zmago na novoletni turneji.

Od 10. januarja, ko je po njegovem veličastnem zmagoslavju na zadnji postaji turneje štirih skakalnic v Bischofschofnu zažarela iskra ideje o izdaji knjige o slovenskem šampionu, do 2. marca, ko so se pognali stroji v tiskarni, je minilo le 52 dni. V 30.000 besedah in na 45 fotografijah je sedem avtorjev zajelo njegovo pot od 25-metrske Bregarce, skakalnice v njegovi rodni Dolenji vasi, do 250-metrskega svetovnega rekorda v Planici in velikega kristalnega globusa, pot, ki ga je v desetih letih vodila od tihomorske obale do Črnega morja in mu pri 22 letih že prinesla mesto v zgodovinskih analih. V knjigi je mogoče najti vse njegove najpomembnejše športne mejnike, v ospredje pa stopi tudi pomen ekipe in okolja pri njegovem zorenju v vsestranskega skakalca in letalca. Kar sedemkrat je stal na zmagovalnem odru s svojimi sotekmovalci v svetovnem pokalu, preden se je pred tremi leti na planiški velikanki nanj zavihtel tudi samostojno. V športu, v katerem si na prvi pogled odvisen le od sebe in svojih odzivov v zraku, je njegov afirmativni odnos do ekipe še posebno zanimiv, kar je nedvomno tudi eden od ključev njegove stabilnosti v primerjavi s predhodnikom Primožem Peterko, ki je bil v mnogočem vendarle precejšen samorastnik.

Pisanje o poti šampiona

Ob rekordih, zmagah, olimpijskih kolajnah in naslovih je močan poudarek tudi na okolju, ki je Prevca določalo v mladosti, kot človeka in skakalca. Avtorji so poskušali poustvariti svet vrednot, s katerimi je rasel, in odnos s trenerji, ki temelji na globokem zaupanju. Pogled v psihološko plat Petrove zgodbe sta predstavila oba trenerja, Goran Janus in Jani Grilc, ki je pojasnil, v čem je prvi skakalec zime tako poseben in zakaj je stalni predmet industrijske špijonaže pri Nemcih. Njune besede razkrivajo močno razumevanje celovite športne osebnosti, nanjo gledata precej bolj široko kot strokovnjaki, ki se zanašajo le na meritve. Le tako je Prevc postal najbolj cenjena skakalna znamka sedanjosti, saj je Grilc tudi v obdobju, ko njegovi rezultati testiranj niso bili najboljši, trdno verjel, da se bosta glava in telo prej ali slej povezala v pravo celoto. V knjigi ni iskati senzacij niti vrtanja v Prevčev zasebni svet in njegovo družino, četudi je neizbežno zabeležen njen vpliv na njegovo prehojeno pot, na vlogo, ki sta jo oče Božidar in mama Julijana, knjižničarka, ki je med drugim napisala zgodovino vseh skakalnic v Selški dolini, nastanek in povezavo z Bloudkom, odigrala pri tem, da imajo otroci zdrav pogled na svet in delo. Nezanemarljivo je dejstvo, da je Peter Prevc dal knjigi svoj blagoslov in bil seznanjen z njeno vsebino, četudi v poldrugem mesecu ustvarjanja nikoli ni posegel v njeno nastajanje.

Idejni oče knjige Ali Žerdin, ki jo je uredil z Miho Hočevarjem, se ob vprašanju, ali ni bila odločitev za celoten projekt sredi januarja vendarle precej pogumna, saj je bila tedaj do velikega kristalnega globusa še dolga pot, le nasmehne: »Tveganje je bilo zelo razumno. Kajti sredi januarja je bila Petrova premoč zelo opazna.« Četudi politični novinar, nikoli ni mogel ubežati svoji naklonjenosti do športa, kar ga v neki meri povezuje s priznanim ameriškim avtorjem Hunterjem S. Thompsonom, svojčas urednikom kultne revije Rolling Stone, ki se je večji del kariere posvetil zapisom o rock'n'rollu in mamilih, a začel kot športni novinar in pozneje nikoli ni mogel skriti, da je v svojem bistvu predvsem to. »Nedvomno pa se mi Peter Prevc zdi izjemno zanimiv človek,« poudarja Žerdin, ki ga je mladi as osvojil tudi z izjavo, da ga bolj kot cilj zanima pot. Podobno je svojčas v svoji knjigi Pot razmišljal tudi pokojni alpinist Nejc Zaplotnik, in prav zaradi takšnega miselnega toka Prevcu posamezen polet ne pomeni tolikšne vrednote, saj gre le za vmesno etapo, ki smisel dobi šele ob koncu. Vmes pa je treba razumeti veter, stotinke na mizi, počep ...

Knjigo lahko naročite s klikom na spodnjo sličico:

 

 

Prijavi sovražni govor