Tiskane izdaje
Sölden – »Kaj menite o nameri, da smuk izbrišejo iz programa za OI?« je bilo eno pogostih vprašanj, ki so ga smučarji dobivali ob tekmovalnem uvodu minuli konec tedna. Sarkastični nasmeški in ogorčenje so bili rdeča nit odgovorov tekmovalcev, dokler jih ni na Forumu Alpinumu pomiril predsednik Mednarodne smučarske zveze (FIS) Gian Franco Kasper.
Drzna in nerazumljiva napoved, da na OI 2022 v Pekingu ne bi bilo več smukaške preizkušnje, ki je pravzaprav eden od vrhuncev zimskih iger, je kajpak v zadnjih tednih razburila smučarske kroge. »To je smešno, če se za to odločijo, se bodo odločili slabo. Smuk in superveleslaom sta po mojem mnenju najpomembnejši smučarski tekmi na OI, z vidika gledalcev tudi najbolj razburljivi. Bega me, zakaj se o tem sploh govori,« je denimo menila najboljša smukačica vseh časov Lindsey Vonn, podprli so jo tudi vsi drugi tekmovalci, tudi Tina Maze.
Zanimivo, da tej ideji niti ni nasprotoval predsednik Avstrijske smučarske zveze Peter Scröcksnadel, ki se je zavzel za to, da bi smuk postal bolj prilagojen televizijskim gledalcem, ter omenil celo možnost izvedbe smuka v skrajšani različici ali na dveh progah. Toda dejansko so se te možnosti začele pojavljati ob ugotovitvah, da bo klasični smuk čez sedem let v Pekingu oz. na območju Zhangjiakou zaradi takšnih in drugačnih omejitev (nimajo primernih terenov) težko pripraviti. To je priznal tudi Kasper, ki je sicer v Söldnu pojasnil, da se je možnost za ukinitev smuka pojavila skupaj z namero o zniževanju stroškov v Mednarodnem olimpijskem komiteju, skupaj z morebitno ukinitvijo najdaljše razdalje v smučarskem teku, skoki le na eni skakalnici in tudi izločitvijo nordijske kombinacije. »Obljubim lahko, da se smuku ne bomo kar tako odpovedali. Pravzaprav to nikdar niti ni bila dilema, je pa res, da ko beseda nanese na varčevanje – smuk stane veliko denarja,« je dejal.
Zanimivo, da je skoraj v isti sapi tudi poudaril, kaj vse so Kitajci pripravljeni storiti za nemoteno izvedbo iger. Kot so ugotovili, so višinske razlike večinoma ustrezne, bi pa znalo veliko težavo predstavljati pomanjkanje snega. Povprečna debelina snežne odeje namreč znaša komaj pet centimetrov na leto. »To seveda ne bo dovolj, ustvariti bo treba umetnega, zgraditi vodna črpališča, kar pa tudi ne bo enostavno, saj je na tem območju tudi zelo malo vode, ki jo bo torej treba tja še napeljati. A ko sem govoril z županom Pekinga, mi je zagotovil, da bodo storili tudi to. In da če ne maramo kitajske vode, bodo vodo napeljali iz Švice. Takšen je njihov pristop, nič se jim ne zdi nemogoče,« je še poudaril predsednik FIS, se pa ob tem tudi vprašal, kako bodo ta prizorišča živela tudi po OI. Ostal je prepričan, da gre za zelo zanimiv turistični trg in da bo tam zraslo več kot 500 smučišč. »Biti moramo veseli, da se širimo na nova območja. Ne skrbite, Kitajci bodo pripravljeni na OI. In ne le to, imeli bodo svoje uspešne ekipe. Ne začenjajo svoje smučarske zgodbe s 50 smučarji, imajo jih 50.000, zagotovo se bo našel med njimi kakšen uspešen tekmovalec.«
Olimpijske igre bodo tako v prihodnjem desetletju sledile kapitalu na vzhod, štiri leta prej v Pjongčangu, kjer bodo že v tej zimi gostili različne testne tekme, smuk in superveleslalom v Jeongseonu bosta za moške na sporedu že to zimo, v začetku februarja. Proga menda še ni povsem dokončana, tudi gondolo so šele začeli postavljati. »V zadnjih dveh letih so naredili že ogromno. Razumem, da so mnogi skeptični, ne le mediji, tudi naši funkcionarji, vsi se sprašujejo, ali so tereni primerni. Ampak lahko zagotovim, da bomo imeli enega najlepših smukov na svetu. Je pa res, da bodo morda na testnih tekmah še težave. Toda ne skrbite, če tekem ne bo, boste o tem zagotovo izvedeli vsaj 10 minut pred štartom.«
