Čez letalnico (skoraj) potegnil križ

Kranjska Gora – V zadnjih dneh so z vseh strani deževale pohvale na račun dobro pripravljene proge pod Ciprnikom, kjer bo danes potekala zgodovinska prva planiška tekma za svetovni pokal v teku na smučeh. Zanje je najbolj zaslužen Joško Kavalar, nekdanji slovenski reprezentant, ki je v eliti nastopal v 90. letih in so mu nalogo za pripravo smučin zaupali tik pred dvanajsto.

Sprva je bil za šefa prog previden Jani Kršinar, dvakratni olimpijec iz Sarajeva 1984 in Calgaryja 1988, a se ga je lotila pljučnica, zato je bilo kar logično, da na njegovo mesto stopi Kavalar. Ravno pred kratkim je namreč dobil tudi službo pri Zavodu Planica, pri katerem bo v prihodnje pozimi bdel nad tekaškimi smučinami, poleti pa nad rolkarsko progo in progo v garaži, kamor nameravajo po koncu zime preseliti sneg z letalnice. Redki tako poznajo teren v Planici kot zdaj 47-letni Ratečan, ki je večji del kariere kilometre nabiral prav v okolici doma, leta 1992 pa nato doživel vrhunec na OI v Albertvilleu, kjer je v kraljevski disciplini na 50 km zasedel 24. mesto. Nič kaj rad zadnje dni sicer ne vidi, da ga vsi trepljajo in hvalijo za opravljeno delo, saj snega ni odneslo tudi močno deževje pred nekaj dnevi, a tudi trener norveške šprinterske reprezentance Arild Monsen včeraj ni skrival navdušenja nad tem, v kakšnem stanju so našli prizorišče v Planici.

»Uf, veliko je bilo treba postoriti, tudi sam sem se od prvega dne učil, kako pripraviti sneg in progo, nekako smo se znašli. Vreme je bilo namreč muhasto, a proge so zdržale,« je dodal, pri čemer ni skrival, kako vesel je, da je dočakal prihod svetovne elite na njegovo »dvorišče«. »Saj sem upal, da se bo to enkrat zgodilo, a vendar je drugače, ko se uresniči. Za svetovni pokal je to v Sloveniji najbolj ustrezno prizorišče,« je povedal delavni Gorenjec, ki zadnja leta trenira tudi podmladek v planiškem tekaškem klubu, ki je bil svojčas najmočnejši v Sloveniji in je nizal državne lovorike kot za stavo. Za to, da so v Planici vse postorili pravočasno, je zadnje tedne skoraj prenočeval pod Poncami, več kot 16 ur dnevno je preživljal na progi, ki sicer nima postojank z električnimi priključki za topove kot denimo tista v Medvodah. Slednjo so tako modernizirali leta 2006, ko je gostila nordijsko mladinsko SP in ko je svojo pot na tekaški prestol začel tudi najbolj razvpit tekač sedanjosti Petter Northug. Norvežan je bil tedaj trikrat prvak, a v Planici ga, žal, ne bo moč videti, saj si je po Tour de Ski vzel nekaj časa za počitek.

»Veliko so me spraševali, zakaj smo sneg razgrnili tako na debelo, pa se je to pokazalo kot dobra poteza, ker nam ga dež ni odnesel. Vem, da je vedno dobro imeti rezervo, saj ko je proga enkrat nared, nanjo s traktorji snega ne moreš več voziti. Še v četrtek smo ga delali,« se Kavalar tudi sam strinja, da je proga zelo zahtevna. Obstoječo bodo ohranjali tudi do konca zimske sezone, četudi je vendarle pretežak zalogaj za mlajše kategorije, ki se merijo v slovenskem pokalu. Kavalar, ki je bil že med kariero naravnost zaljubljen v najdaljšo razdaljo 50 km, ki še vedno predstavlja vrhunec programa nordijskega SP, vendarle izhaja iz stare tekaške šole in šprintom, ki bodo obeležili letošnji program v Planici, nikoli ni bil blizu. Resda je še v času aktivne kariere doživel zametke te discipline v eliti, z Robijem Kerštajnom sta tedaj na tekmi dvojic skupaj nastopila tudi celinskem pokalu v Seefeldu, a ga šprint ni osvojil.

»Prepričan sem, da bi imeli tudi pri moških boljše tekmovalce, kot jih imamo ta čas, če bi imeli več daljših treningov. A zdaj se trenira drugače, več je poudarka na šprintih, zato pri fantih ne more priti do napredka,« se je včeraj nadejal, da bo Miha Šimenc v Planici le prebil mejo trideseterice in prišel do prvih točk za svetovni pokal. Če bi Slovenci tekmo kronali še z odmevnim rezultatom, pa bi bilo to zanj pravo zadoščenje za vložen trud, ki se bo nadaljeval tudi po nedelji in bržkone bo del delovne ekipe tudi za skakalni finale na letalnici. Tokrat izjemoma brez alpskih smuči na nogah, pravi, saj je po lanskem padcu na otvoritvi sklenil, da je dovolj spustov po hrbtišču velikanke, po kateri se je s premori spuščal od leta 1994 in po njej redno vzpenjal tudi kot teptalec.