Tiskane izdaje
Glavni trener slovenske skakalne vrste Goran Janus je sezono 2015/16 ocenil z desetico. »S Petrom Prevcem smo osvojili vse, kar se je dalo. Po zmagi na novoletni turneji, naslovu svetovnega prvaka v poletih in velikem kristalnem globusu smo se v Planici veselili še skupnega prvega mesta v seštevku poletov. Za povrh smo bili v pokalu narodov drugi in se tako povzpeli še stopnico višje, zato lahko o sezoni govorim le s presežniki,« je 45-letni Ljubljančan začel pogovor za Delo.
Da bo Prevc izjemno močan, ste napovedali že jeseni. Na podlagi česa ste tako močno verjeli, da bi utegnila napočiti njegova sezona?
Ne, tega nismo načrtovali vnaprej, ker se tega pač ne da. Zato tudi nismo mogli vedeti, da bo zima tako uspešna. Smo pa ves čas verjeli v to, kar počnemo. Delamo trdo in s srcem, saj se zavedamo, da si lahko samo na takšen način obetamo uspehe. Vesel sem, da imam odlične sodelavce, od pomočnikov Janija Grilca in Nejca Franka, do kondicijskega trenerja Matjaža Polaka, fizioterapevtov Urbana Jarca in Urbana Komca. Lahko rečem, da smo uigrana ekipa. Vsak ve, kaj mora narediti, tako da so zadeve jasne. Trudimo se, da bi postali še boljši. Ni lahko, se pa da. Zagotovo je Petru prejšnja sezona, v kateri se mu je veliki globus izmuznil skozi prste, dala dodatno spodbudo. Izboljšal se je na vseh področjih – tako v motoriki kot tudi tehniki –, zato tudi je tam, kjer je.
Ali se je v tej zimi začela Prevčeva era?
O tem ne razmišljam. Zame je pomembno predvsem, da Peter ostane tam, kjer je, oziroma da ostane takšen, kakršen je.
Se strinjate, da bo – če se ne bo zgodilo kaj hudo nepredvidljivega – verjetno še lep čas v svetovnem vrhu?
Če bo ostal zdrav in se ne bo odlepil od tal, ima vse možnosti, da bo še dolgo zmagoval. Z njim je lepo delati, čeprav ima sem ter tja tudi slabše dneve. To je normalno. Glede na to, da smo skupaj skoraj vsak dan, je nemogoče pričakovati, da bi bilo ves čas vse v najlepšem redu.
Zanimivo, da je tako stanoviten, čeprav je eden od redkih, ki ne sodeluje s (športnim) psihologom.
Če sem iskren, ne vem, zakaj bi ga nekdo v skokih tudi potreboval. A se na to področje ne bi preveč spuščal. Je pa tako, da Petru povsem zadostuje tisto, kar mu povemo trenerji. Popolnoma nam zaupa in verjame.
Že nekajkrat je tudi izjavil, da psihologa ne potrebuje, ker jih ima – sicer neprofesionalnih – dovolj okrog sebe. Med njimi je omenil tudi vas.
Da vse te fante držiš na kupu in na realnih tleh, pač moraš biti zanje nekakšen ata.
Mar ima potemtakem Prevc sploh kakšno pomanjkljivost?
Menim, da glede na to, kako se je razvila sezona, ni pravi trenutek, da bi govorili o njegovih slabostih. Razmišljamo pozitivno in ostajamo potrpežljivi.
Bom vprašal drugače: ali ima še kakšne rezerve in kje?
Za naprej bo pomembno predvsem ohranjati morfologijo in vztrajati pri stvareh, za katere vemo, da Petru ustrezajo. Pri drugih fantih bo treba določene zadeve malenkostno spremeniti, saj se njihov razvoj ni odvijal v tisto smer, v katero bi si želeli.
Za Roberta Kranjca vemo, da mu je račune v veliki meri prekrižala poškodba levega komolca, ki jo je staknil pri padcu sredi oktobra v Innsbrucku.
Zaradi nje je imel zlasti na začetku sezone velike težave, preden je ujel pravi tekmovalni ritem. Kljub temu je izvlekel precej in zdaj lahko samo ugibamo, koliko bi bil uspešnejši, če ne bi tedaj padel.
Zakaj pa je imel takšne preglavice Jurij Tepeš?
On je ekstremen skakalec, pri katerem smo se prepričali, da tako ne gre več naprej. Zato bo treba pri njem opraviti določene spremembe že v pripravi, saj se predolgo »lovimo«. Zavedamo se, da nas čaka kar precej dela.
Največje odkritje zime je bil Domen Prevc.
O tem ni nobenega dvoma. On odskakuje izjemno agresivno, kar je bil ob mladosti glavni razlog, da ni letel v Planici. Po tej sezoni bo ostal v mladinski reprezentanci, v kateri dobro delajo, občasno pa bo vadil tudi z nami.
Kako ga vidite v primerjavi s Petrom?
Peter pri šestnajstih ni bil tako močan, kakor je zdaj Domen. A bomo videli, kako se bo njegov razvoj, ki se še ni končal, nadaljeval. Ima pa odlične temelje in lepo tehniko.
Ali je najbolj agresiven skakalec med elito?
Vsekakor. Med sezono sem Petru in Juriju omenil, da je Domen, kar zadeva odskok, korak pred njima. Verjetno sta si pri tem mislila svoje.
Kaj pa osebnostno?
Nemalokrat sem imel – malo za šalo, malo zares – občutek, da Domen ni vedel, da je v svetovnem pokalu. Zanj je bilo dejansko vse novo, od prej je poznal le dve skakalnici, in sicer tisti v Klingenthalu in Oberstdorfu. Na vseh drugih napravah je bil prvič, z vsemi se je spoprijel bolj ali manj uspešno. Nedvomno je izjemno nadarjen, vendar pa ga čaka še veliko dela.
V reprezentanci A ste pred časom napovedali določene spremembe. Katere?
Nobena skrivnost ni, da imajo določeni reprezentanti težave v svetovnem pokalu, mene pa uvrstitve okrog 40. mesta ne zanimajo. Ker je prva ekipa vendarle prva, morajo biti v njej takšni skakalci, ki so se sposobni prebiti med najboljšo trideseterico. A to ne pomeni, da se iz reprezentance B ne da napredovati. Kdor bo dobro skakal, bo zmeraj dobil priložnost.
Prihodnje leto bo vrhunec nordijsko SP v Lahtiju, torej na Finskem, kjer Peter Prevc še nikoli ni stal na zmagovalnem odru. Čemu pripisujete njegov dosedanji neuspešni lov za uvrstitvijo med najboljšo trojico v deželi tisočerih jezer – tamkajšnjim skakalnicam, smoli z vetrom ali golemu naključju?
Vsemu po malem.
Ste kaj zaskrbljeni zaradi prvenstva 2017?
A moram povedati po pravici?
Bralci bi si to zagotovo želeli.
Delali bomo na tem, da bomo sestavili pravo ekipo. Cilj bo ena kolajna, ne dve, da me ne boste potem lovili za besedo. Osebno si še posebej želim moštveno odličje. Moram pa reči, da sta obe napravi v Lahtiju razmeroma majhni, več reprezentanc ima vrhunske posameznike z močnimi nogami in dobro tehniko, zaradi česar bo konkurenca še bolj zgoščena in bo toliko težje poseči po najvišjih mestih.
Koliko vam še manjka za skupno prvo mesto v moštvenem seštevku?
Če bomo želeli kdaj zmagati v pokalu narodov, bomo potrebovali pet, šest vrhunskih skakalcev, ki se bodo od začetka do konca uvrščali med elitno deseterico. Šele ko bomo enkrat tako daleč, se bomo lahko začeli resno pogovarjati tudi o tej lovoriki.
Pred začetkom sezone ste nam med drugim omenili, da je – če vseskozi paziš na denar – težko pripeljati do cilja. Kako ste zadovoljni s sredstvi, ki ste jih imeli na voljo?
Imeli smo dovolj, da smo izpeljali sezono. Moram reči, da nam Ljubo Jasnič, predsednik odbora in zbora za skoke in nordijsko kombinacijo, že pet let stoji ob strani. Upam, da nam bo tudi v prihodnje. Najbolj od vsega pa za dobro delo potrebujem mir.
Ali ga nimate?
Imam.
Verjetno bi si z vsemi uspehi zaslužili še več denarja, kajne?
Čeprav smo skromni, bom v prihodnjih letih pričakoval več. Z več denarja bi bili zagotovo še bolj konkurenčni v bitki za pokal narodov.
Vam je zelo odleglo, ker se je sezona končala?
Čeprav sem zaradi številnih uspehov ves čas zelo užival, je bila zima, ko se ozrem nazaj, vendarle dolga in naporna. Prepotovali smo pravzaprav ves svet in le malo dni preživeli doma, pa še takrat smo imeli novinarske konference in sponzorske obveznosti. A smo – ker smo borci – uspešno prišli do cilja, je bilo pa seveda zaradi dobrih rezultatov vse skupaj veliko lažje.
Kaj boste počeli v prihodnjih dneh?
Po Planici se bom za mesec dni odpravil na dopust, ki se ga nadvse veselim. Počitek bo prišel zelo prav. Znova se bomo zbrali 20. aprila in začeli z ničle. Kar smo dosegli v minuli sezoni, v prihodnji ne bo prav nič štelo.
