Debel mesec dni bo Rogljeva v rumeni majici

Ljubljana – Špela Rogelj se je predvčerajšnjim v Lillehammerju z zlatimi črkami vpisala v zgodovino slovenskih ženskih smučarskih skokov, potem ko je kot prva naša tekmovalka slavila zmago v svetovnem pokalu. Tako je unovčila veliko nadarjenost, na katero je prvič resneje opozorila v začetku leta 2011, ko se je na mladinskem svetovnem prvenstvu v Otepääju ovenčala s srebrno kolajno. A za razliko od nekaterih slovitih tekmic, ki jih je tedaj pustila za seboj, med drugimi tudi Japonko Saro Takanaši in Američanko Sarah Hendrickson, je sama potrebovala nekaj več časa, da je skočila povsem na vrh. Tudi zavoljo težav s hrbtom, ki so jo pestile v prejšnjih sezonah.

Da bo Špela nekega dne skakalka, je pisalo že v zvezdah. Skakalne smuči so ji bile pravzaprav položene v zibelko, potem ko se je s tem športom ukvarjal že njen oče Franci Rogelj, tudi občasni član nekdanje jugoslovanske reprezentance, v zadnjih letih pa član izvršnega odbora in vodja stroke pri SSK Costella Ilirija. V tem ljubljanskem klubu, katerega članica je še danes, je Rogljeva pri osmih letih začela svojo športno pot. »Sprva so bili treningi še bolj igra, že kmalu pa so postali zelo resni,« se je svojih začetkov spomnila 20-letnica z Jezera pri Ljubljani, ki ni tega, da je postala skakalka, nikdar obžalovala. Kakor ponavlja na slehernem koraku, ji šport daje veliko, zato se nikoli ne bi odločila drugače.

Strahu pred skoki, ki se ji ne zdijo tako nevarni, kot so morda videti, ne pozna. Zato pa do skakalnic goji spoštovanje in tik pred spustom po zaletišču ji po žilah običajno požene adrenalin. Tega je bilo veliko tudi predvčerajšnjim v Lillehammerju, toda še več kot na vrhu srednje skakalnice Lysgårds (HS-100) verjetno v njenem izteku, kjer se je prvič in kot prva Slovenka povzpela na najvišjo stopnico odra za najboljše smučarske skakalke na svetu.

Po največjem uspehu doslej je Rogljeva, ki zelo rada igra tudi odbojko, smuča in kolesari, njen vzornik pa je švicarski šampion Simon Ammann, obžalovala le to, da bosta naslednji tekmi za svetovni pokal šele čez mesec dni (10. in 11. januarja v Saporu). V tem pa je vendarle tudi nekaj dobrega – tako dolgo bo namreč zanesljivo nosila rumeno majico vodilne skakalke na svetu.