Tiskane izdaje
Sleherni slovenski smučarki tekmovanje za zlato lisico, edino v ženskem alpskem delu svetovnega pokala pri nas, predstavlja zelo pomembno etapo v sezoni. A prav posebna je letos za Meto Hrovat, 19-letno domačinko iz Kranjske Gore. Na podkorenski strmini se je spoznavala z vrhunskim smučanjem.
Svetlolasa najstnica ni skrivala iskrenosti na uradni novinarski konferenci pred začetkom dvodnevnega smučarskega praznika, ko je jasno povedala, da bi Mariboru prav privoščila to tekmo, saj je tam vedno lepo tekmovati, toda obenem ni bila žalostna ob prestavitvi na Gorenjsko: »Tukaj sem doma, to smučišče poznam od malih nog.«
Smučanje položeno v zibelko
In res, kot otroku iz Kranjske Gore ji je bilo smučanje položeno v zibelko. »Ko me kdo vpraša, kdaj sem začela smučati, pravega odgovora ne poznam. Meni se zdi, da sem od nekdaj na smučeh,« se nasmehne naša reprezentantka, ki je v tej sezoni storila korak navzgor. Zanjo ostaja sanjsko osmo mesto iz veleslaloma v Lienzu v zadnjem prednovoletnem tednu. »To mi je le potrdilo, da zdaj smučam dobro. Še v prejšnji sezoni sem bila samozavestna le v startni hišici na tekmi evropskega pokala, zdaj se samozavestno lotevam bojev v družbi najboljših smučark na svetu. Res, opažam razliko,« ni ugank za Gorenjko, ki za uspeh na snegu največ zaslug pripisuje sproščenosti: »V alpskem smučanju ne odloča le moč. Gre za tehnično športno panogo, odločajo številni dejavniki, če nisi sproščen, na silo ne gre. Zato tudi med treningom veliko pozornosti namenjam kar najbolj sproščenemu pristopu k vadbi. Tako je tudi v telovadnici, ne le na snegu,« zrelo razmišlja najstnica, ki so jo uvodni dosežki v sezoni, zlasti omenjen rezultat iz Lienza, kar presenetili. Kajpak ne bo pozabila svojih prvih točk med elito, veleslalomskih na Kronplatzu in slalomskih na Semmeringu, toda prav nasmehne se takrat, ko spregovori o napredovanju v tej zimi.
Foto: Tomi Lombar/Delo
Pomemben delež Jureta Hafnerja
Ne pozabi omeniti deleža trenerja Jureta Hafnerja, za katerim je pisana pot na alpskih strminah, ko je, denimo, delal z izjemno hrvaško smučarsko družino Kostelić in pozneje tudi našo veliko šampionko Tino Maze. S strokovnjaki za psihologijo kranjskogorska najstnica še ne sodeluje. »Verjetno se bom za ta korak odločila kdaj v prihodnosti.« Vendar že tako deluje dovolj sproščeno in, kot pravi, ob tem živžavu na smučarskem prazniku za zlato Lisico v domačem kraju ne čuti treme.
Pritisk je pozitiven
»Pritisk je, toda ta je pozitiven. Kako ne bi bila vesela in nasmejana, če bodo zame neposredno na prizorišču stiskali pesti prijatelji, sorodniki, sosedje. Precej obrazov bom poznala med občinstvom, še kako se bom potrudila za dobro smučanje,« je dejala v pričakovanju podkorenske preizkušnje na progi, ki jo res pozna do podrobnosti. Ta mnogim zaradi strmega naklona povzroča težave, za žensko karavano naj bi bila posebej težka. »Je zahtevna, ne pa tudi prezahtevna. Meni je prav pri srcu, rada imam številne prelomnice in strmine,« se je priklonila terenu za veleslalom v Podkornu, ki ga je ob koncu prejšnje sezone Marcel Hirscher, zdaj vodilni zvezdnik smučarskega športa, v posebnem pogovoru za Delo razglasil za enega najlepših na svetu.
Poletni konjiček: planinstvo
Meta Hrovat tudi sicer uživa v domači Zgornjesavski dolini. Poletni konjiček ji je planinstvo. »Izkoristim sleherni prosti dan, ni je gore v naši okolici, na kateri še nisem bila.« Rada tudi pleza s starejšo sestro in kolesari, kot navijačici pa so ji bližje zimske panoge: »Prav vse spremljam. Najbrž tudi zato, ker številne akterje res poznam, zato sem še posebno vneta pri spremljanju dogodkov.« Vzornikov in vzornic iz sveta alpskega smučanja nima. »Preprosto si poskusim ubrati svojo pot.« O najbolj priljubljenem športniku pa ni nobenih dvomov: »Skakalec Peter Prevc je moj favorit. Privoščim mu sleherni uspeh, psihično je močen, verjamem vanj.«
Hči župana Kranjske Gore
Zase pa si želi, da bi še naprej uživala na snegu, uspešno tekmovala in se iz tekme v tekmo približevala najboljšim. Sproščenosti, o kateri je govorila v pričakovanju Zlate lisice, ji ne more vzeti nihče. Ko pa je njen oče postal župan Kranjske Gore, kakšne spremembe ni občutila. »Narobe bi bilo, če bi očetova vloga v tem primeru vplivala name, kajne,« je še dejala edina domačinka na letošnji Lisici.
