Tiskane izdaje
Pokljuka – Tako kot v ženskem šprintu si je tudi v moškem slovenski biatlon zagotovil zgolj eno mesto v zasledovanju, po Teji Gregorin pa je uvodno pokljuško preizkušnjo razočaran končal tudi naš najboljši tekmovalec Jakov Fak. Zasedel je namreč 24. mesto z zaostankom 1:16 minute. Še po prvem streljanju mu je kazalo veliko bolje, a je stoje zgrešil kar dvakrat.
Po 3. in 5. mestu v šprintu na uvodnih dveh postajah nove sezone se vam je v tej disciplini zalomilo prav doma. Kaj se je dogajalo, nezadovoljstvo je bržčas veliko?
Seveda nisem navdušen nad razpletom, pri čemer sem zelo dobro začel, z več kot polovico proge sem opravil tako rekoč popolno, potem pa so me prepoceni napake drago stale. Žal mi je, da se je zgodilo, kar se je. Meni je pri tem gotovo najhuje, takšni spodrsljaji se ne bi smeli dogajati, za raven, na kateri želim biti, si tega preprosto ne bi smel privoščiti, zato sem tudi kar precej jezen. In do napak je prišlo tako na strelišču kot v smučini.
Kaj se je dogajalo pri drugem streljanju?
Preprosto sem bil nezbran, to je vse. In dva zgrešena strela sta za šprint vsekakor preveč. Za uvrstitev med deseterico v tej disciplini je dovoljen največ eden.
Tek se je sicer zdel nekoliko boljši od streljanja, dosegli ste 17. čas, kaj pa je bilo narobe tu?
Tudi s tekaškim delom tekme ne morem biti zadovoljen, saj sem prezgodaj porabil vse rezerve, ki sem jih imel v sebi. A ne zavestno, tako da sem nato na najtežji del proge prišel s praznim rezervoarjem. Mislil sem tudi, da se bom bolje počutil, zato v smučini nisem mogel dati od sebe vsega, kar sem želel.
Kako da ste napačno razporedili moči na progi, ki jo tako zelo dobro poznate?
V bistvu gre tu za povezanost z dnevno formo. Samo počutje te zavede, misliš, da imaš v sebi več energije, kot je imaš v resnici. Kar nenavaden občutek. Saj po določenih odsekih sem s tekom zadovoljen, tekel sem zelo dobro, taktično, a prezgodaj porabil gorivo, ki bi ga nato še kako potreboval. Vem, da sem lahko veliko boljši.
V zadnjih dneh je bilo veliko govora o pripravljenosti proge. Kako bi jo ocenili?
Je super. To, kar je uspelo prirediteljem, je zares izjemno. Saj veste, koliko alpskih tekem se odpoveduje oziroma seli na sever, prirediti takšno preizkušnjo sredi Evrope, je res pohvale vredno. Razmere so bile v bistvu odlične.
Izhodišče za zasledovalno tekmo ni najboljše, ni pa katastrofalno. Koliko bi lahko nadoknadili?
Izhodišče je daleč od dobrega, če imaš pač tako visoke cilje, kot jih imam sam. Vsekakor je prva želja, da popravim napake iz šprinta, tekma bo morala biti popolna, da bom lahko napredoval. Vem pa, da bo uvrstitev težko popraviti, saj bodo imeli enak cilj tudi vsi drugi, ki se jim šprint ni izšel po načrtih. Eni bodo pač bežali, drugi jih bomo lovili.
Ste po slabih ženskih rezultatih občutili še večji pritisk, je morda razpoloženje kaj upadlo?
Načeloma je vseeno, kje pride do slabe uvrstitve, le če je ta dobra, je na domačem prizorišču vse skupaj toliko slajše. Nihče si pač ne želi slabih rezultatov ravno pred domačimi gledalci. Veseli smo namreč, da pridejo in jih želimo razveseljevati z dobrimi nastopi. Glede mene pa so pričakovanja in pritiski vedno enaki, danes, včeraj, jutri …
