Enomesečni premor bo Alešu koristil

 Brez slovenskega presežka na tekmi svetovnega pokala telemark smučarjev na Krvavcu.

Objavljeno
08. februar 2018 19.15
lvi*Ales Telemark
Janez Porenta
Janez Porenta

Krvavec - Že dolgo, od tekmovalne upokojitve Davida Primožiča naprej, Slovenija pred domačo tekmo svetovnega pokala v telemark smučanju ni imela v ognju tako vročega železa kot letos, ko Jure Aleš kljub mladosti, šele 22 let ima, kroji svetovni vrh. Toda prav na preizkušnji, na kateri to najbolj boli, se mu je ponesrečilo.

Krvavec je elito gostil drugič zapovrstjo, letos v okrnjeni izvedbi, saj so bili prireditelji proti naravi, ki je bila gostoljubna z obilno snežno pošiljko snega, nemočni. Za sredo predviden šprint so morali zato odpovedati, v bitki s časom pa se jim je posrečilo zgledno pripraviti teren za praznični paralelni šprint.

»Prve tekme ni bilo možno zaradi novozapadlega snega na noben način pospraviti pod streho, v drugo pa so se organizatorji res izkazali in pripravili - glede na razmere in okoliščine - optimalno progo. Podlaga je bila sicer, razumljivo, nekoliko bolj mehka, s čimer pa običajno nimam težav in mi celo ustreza,« je prireditelje pohvalil mladenič z Brega ob Savi, ki je imel že v kvalifikacijah paralelne tekme težave pri skoku, ki so povzročile padec in veliko izgubo časa, vseeno pa se je Jure prebil v izločilne boje. 

V spomin in opomin

A že v osmini finala je seveda naletel na zahtevnega tekmeca, pozneje drugouvrščenega Norvežana Tryma Nygårda Løkena. »Na začetku sva bila precej skupaj, a se mi je zdelo, da imam vse pod nadzorom. Ko sem malo spustil smuči, sem si zagotovil nekaj prednosti, tudi v teku sem bil še spredaj, prav tako sem v cilju mislil, da sem zmagal s sekundo, dvema prednosti. Ko sem pogledal semafor, sem videl, da je bil tekmec tri stotinke hitrejši. Žalosten sem, razočaran, jezen zaradi zapravljene priložnosti. To, da sem v ključnih trenutkih malenkostno popustil, se mi ne bi smelo zgoditi. Napadal sem vrhunski rezultat, zabeležil pa najslabšega v sezoni. Če ne drugega, mi bo letošnji Krvavec za vedno ostal v spominu kot opomin, da si na tej ravni tekmovanj ne smeš privoščiti niti najmanjšega popuščanja,« je poudaril mlajši od bratov Aleš.

Slabši kot tokrat, ko je bil 17., ni bil na tekmah svetovnega pokala, na katerih je prečkal ciljno črto, že več kot tri leta, spodrsljaj ga je stal tudi 2. mesta v skupni razvrstitvi sezone. Zdaj je tretji, še vedno pa vodi v točkovanju klasika. Pred njim je več kot enomesečni premor, sezona se bo namreč nadaljevala šele sredi marca na Norveškem. »Koledar je pač takšen, meni ustreza. Po vrnitvi iz ZDA, kjer sem dvakrat zmagal, sem že v Nemčijo prišel z malo mešanimi občutki, nisem bil več tako močan in suveren, zato mi bo mesec dni premora kar prav prišlo. Pregledal bom, kje sem delal napake, jih poskušal odpraviti in spet dobiti maksimalno hitrost. Časa bo dovolj.«