Flisar: Zmagal ni najboljši, najhitrejši

V Sierri Nevadi dišalo po novem odličju Mariborčana Filipa Flisarja, a so ga diskvalificirali.

Objavljeno
19. marec 2017 23.17
Janez Porenta
Janez Porenta
Sierra Nevada – O izjemni nepredvidljivosti smučarskega krosa, v katerem lahko odloči ena sama drobcena napaka, je pred SP v Španiji razpredal branilec lovorike iz predlanskega Kreischberga Filip Flisar. Njegove besede so se uresničile. Mariborčan je bil v treh nastopih od osmine finala do polfinala daleč najprepričljivejši v svoji skupini, v finalu se mu ni izšlo.

Finale je bil sprva tak, kot se za vrhunec in sklepno dejanje sezone spodobi – razburljiv, izenačen. V vodstvu se je izmenjevala trojica, za kratko tudi brkati Štajerec, ki pa je nato – pred odločilnim sektorjem – zdrsnil na zadnje mesto. Ko je želel pred njim Francoz Place v usodnem desnem zavoju švigniti mimo Prebbla na 2. mesto, je padel in s seboj potegnil še Flisarja. Oba sta ostala brez možnosti za zmago in z odpeto smučko, ki sta si ju nataknila nazaj in z veliko zamudo prečkala ciljno črto, Filip pred Francoisom, dišalo je po novem odličju. Toda videoanaliza je razkrila, da je Mariborčan – v finalu na štartu ni bil tako dominanten kot v prejšnjih fazah izločilnih bojev – še pred trkom nepravilno zvozil vrata, zato so ga diskvalificirali, besen se je moral zadovoljiti s 4. mestom.

Ko se je glava ohladila, je časovni stroj prevrtel nazaj: »Smučal sem odlično, a takšne reči se dogajajo. Če bi bil v usodnem zavoju malo bolj zadaj za tekmecem, se to ne bi zgodilo, a takšni pripetljaji delajo kros zanimiv. Ko se enkrat to zgodi, enostavno ne moreš nič več. Sprva sem bil v cilju nekoliko jezen, a se je bes hitro umiril ... Zame v končni fazi ne igra velike vloge, ali sem drugi ali četrti. Seveda je boljše biti drugi, toda če je že moralo biti tako, se je s Švedovo zmago izšlo, kot se je moralo. Skozi vse faze izločilnih bojev sem vozil bolje od Victorja, a človek je zdaj v najtežjem življenjskem obdobju, njegova punca Anna (Holmlund, ki je po decembrskem padcu na treningu še vedno v komi) je poškodovana in če si je zmago kdo zaslužil, si jo je on, njemu jo z veseljem odstopim.«

Proga sicer ni bila do potankosti takšna, kot jo je pričakoval, se pa na njej, skladno z njegovimi napovedmi, niso znašli Francozi, ki so v olimpijskem Sočiju pobrali celoten komplet odličij. Filip je tudi pravilno napovedal, da bo vrh krojil Victor Öhling Norberg, od katerega je bil uspešnejši v predlanskem finalu SP v Kreischbergu. »Snežna površina je bila, glede na temperature, presenetljivo dobro pripravljena, ni bilo tako katastrofalno mehko. Bilo je bolje, kot smo pričakovali, in predvsem zelo hitro,« je poudaril priljubljeni 29-letni Mariborčan in pogled že usmeril tudi vnaprej: »Naj ne zveni prepotentno, če rečem, da tokrat ni zmagal najhitrejši, najboljši. Zanimala me je zgolj zmaga, ne 2. ali 3. mesto, počutil sem se izjemno močnega in bil prepričan, da si bom pokoril konkurenco. A doseženo ni nikakršna tragedija, navsezadnje bom imel čez dve leti novo priložnost, še prej me čaka olimpijski izziv.« In še prej, že te dni, zaslužen oddih v Španiji s srčno izbranko Moniko.