Lenzerheide – Prva postaja tradicionalne novoletne turneje v smučarskem teku, Lenzerheide, je potrdila troje: popolno norveško prevlado, slovensko konkurenčnost v šprintu, v katerem sta Vesna Fabjan in Nika Razinger z uvrstitvijo v finale vendarle prebili led v tej sezoni, in po drugi strani (pričakovano) nekonkurenčnost na distanci.
Vsa pričakovanja so bila usmerjena v petkov šprint v prostem koraku, ki je v slovenski tabor prinesel olajšanje. Preostali dve tekmi na švicarskem prizorišču sta bili prejkone preizkus, kakšno je (še) neskladje med našimi smučarskimi tekačicami in tekači ter svetovnim vrhom, zato tudi pretiranega razočaranja, čeravno se nikomur ni posrečilo prebiti iz ozadja, ni bilo. Turnejo bosta – po današnjem dnevu počitka – v Oberstdorfu nadaljevali Alenka Čebašek in Lea Einfalt, ki ju jutri čaka šprint v klasični tehniki, dan pozneje pa še 10-kilometrska klasična preizkušnja s skupinskim štartom. Preostala trojica se vrača v domovino na trening v Planico.
»Izplen s prve postaje novoletne turneje je v okviru pričakovanj. V šprintu se je stanje vendarle popravilo, na distanci pa smo bili nekonkurenčni. V zakup je treba vzeti, da je šlo vendarle za 15- oziroma 30-kilometrsko preizkušnjo v klasični tehniki, ki je najzahtevnejša v smučarskem teku, in da razlike – tudi v včerajšnjem zasledovanju – niso bile enormne le pri naši peterici, temveč tudi pri večini preostalih udeležencev. Že prvega in tretjega v moški konkurenci ločita skoraj dve minuti. Nismo edini, ki se sprašujemo, kje je smisel takšnega tekmovalnega formata, ki gledalcem ne ponuja razburljivosti, zato od FIS pričakujemo, da bo poskrbela za spremembe v smeri, da bodo preizkušnje bolj izenačene in tudi privlačnejše,« je zmajeval z glavo glavni slovenski trener Marko Gracer.
Štiri dekleta in edini Slovenec med udeleženci Miha Šimenc niso odstopali od pričakovanj niti navzgor niti navzdol. »Realno je treba oceniti, kakšne cilje smo si postavili pred tekmami na distanci, in si priznati, da smo zgolj upali na čim manjše zaostanke. Drugače je v šprintu, ki je bil odličen test pred domačim prihodnjim koncem tedna v Planici. Preverili smo stanje v polni konkurenci in dobili potrditev, da je polfinale realni, ne pa tudi skrajni domet deklet. Gremo korak za korakom, vemo, da se Vesna Fabjan po dolgi odsotnosti le stežka in počasi vrača med najboljše, Nika Razinger pa se je na tako pomembnih preizkušnjah sploh prvič prebila tako daleč,« ocenjuje Gracer in nekaj besed nameni tudi Šimencu: »Mihi manjka še zadnje pol sekunde za dokončen preboj, zanj je to izjemen zalogaj, verjamem pa, da jih je v teh dveh tednih do Planice sposoben izničiti. Tudi v distanci z njegovim nastopom ne morem biti nezadovoljen, glede na to, da je sploh prvič tekmoval na 30 km, sploh pa na tej ravni, je izziv – kljub velikemu zaostanku – prestal zelo solidno in uspešno. Žal je imel v zasledovanju nekaj težav z materialom, izbral je namreč napačne smuči, ki niso najbolje drsele, vseeno pa končno vemo, da imamo v igri tudi fanta, ki je sposoben poseči po točkah svetovnega pokala.« Kar bi se, mimogrede, zgodilo prvič po sušnih osmih letih, nazadnje se je to posrečilo zdajšnjemu Gracerjevemu pomočniku Nejcu Brodarju.