Gloria je stopničke prihranila za tekmo leta

Deskanje: na zadnji predolimpijski tekmi, paralelnem veleslalomu v Banskem, Kotnikova četrta in Marguč osmi.

Objavljeno
28. januar 2018 23.48
Janez Porenta
Janez Porenta
Bansko – Gloria Kotnik je tudi na zadnji predolimpijski postaji svetovnega pokala v deskanju na snegu v Bolgariji potrdila, da bo v Pjongčangu očitno najmočnejše slovensko orožje. Drugič v sezoni (po Rogli) se je namreč prebila v polfinale paralelnega veleslaloma, korak naprej – dolgo pričakovane stopničke – pa je prihranila za Pjongčang.

Težave s poškodbo, ki so Glorii vzele skoraj dve leti – izven tekmovalnega pogona je bila med marcem 2015 in decembrom 2016 –, so vendarle preteklost. Če minulo zimo še ni storila rezultatskega koraka naprej, saj je neuspešno lovila izločilne boje, je v tej, olimpijski, celo najkonstantnejša v slovenskem taboru. V devetih poskusih se je kar šestkrat zavihtela v finale, prvi pravi presežek pa se ji je posrečil ravno pred domačim avditorijem na Rogli (tam je zanjo pesti držala tudi uspešna atletinja Maja Mihalinec), ko se je prvič v karieri na tekmah te ravni prebila v polfinale in zasedla četrto mesto. Stopničke je, kot je poudarila tedaj, pustila za pozneje.

Vnovič se je z njimi spogledovala včeraj, ko je že dopoldne v prvem kvalifikacijskem nastopu vpisala najboljši dosežek rdeče proge, v drugo pa na modri brez težav potrdila preboj v osmino finala. Tam je lahko izbirala progo in izbrala je rdečo, ki je bila opazno hitrejša, kar sedem od osmih deklet je v četrtfinale napredovalo z nje. Med njimi Velenjčanka, ki ji je tudi druga tekmica, Avstrijka Sabine Schöfmann, končala v snegu. Ko je v četrtfinalu spodrsnilo tudi prvi favoritinji, vsestranski Čehinji Ester Ledecki, ki je to zimo domala nepremagljiva, so možnosti ostalih »preživelih« tekmovalk sunkovito poskočile. Toda v polfinalu se za Kotnikovo ni izšlo več, tudi v malem finalu je pokleknila pred še drugo Nemko zapovrstjo, a je s četrtim mestom vseeno izenačila svoj najboljši dosežek v karieri.

Rogla ni bila naključje

Pa ne le svojega – tudi v slovenskem ženskem deskanju nasploh, četrta je bila namreč že konec leta 1997 v klasičnem veleslalomu v Sestrieru tudi Polona Zupan. »Opogumlja me predvsem, da nedavni domač rezultat z Rogle ni bil zgolj naključje. Dokazala sem, da lahko enako hitro in dobro nastopim tudi na tako zahtevnem terenu in v težkih razmerah, kot je bilo v Banskem,« je bila zadovoljna najuspešnejša Slovenka pred Pjongčangom, ki je v veleslalomski razvrstitvi napredovala že do devetega mesta.

V izločilne boje se je za las, s 15. časom kvalifikacij, prebil tudi Rok Marguč, ki je zmago v osmini finala nad izkušenim Benjaminom Karlom pospremil zelo čustveno, v četrtfinalu pa je moral na slabši modri progi premoč priznati domačemu adutu Radoslavu Jankovu. To je naposled zadostovalo za osmo mesto. »Zmage nad Karlom sem se res razveselil, saj sem vedel, da je modra proga počasnejša, mimo njega sem šel spodaj. Proti Jankovu je bilo ravno obratno, saj sem bil spredaj v zgornjem delu, v spodnjem pa izgubil. Zadovoljen sem, sploh glede na to, da sem imel v zadnjem času nekaj težav, saj se mi je zlomil notranji smučarski čevelj in sem moral nastopiti z lanskim,« je poudaril Marguč, ki je bil edini slovenski finalist v moški konkurenci. Jure Hafner je izpadel na drugi kvalifikacijski progi, Tim Mastnak že na prvi.