Hirscherja zanima vse ali nič

Svoje meje spoznaš, ko si jih pripravljen preseči, je vodilo, ki mu zvesto sledi Marcel Hirscher. 

Objavljeno
19. februar 2017 22.50
Mojca Finc
Mojca Finc

Zanima ga vse ali nič. In na vrhuncu sezone je dobil prvo. Marcel Hirscher je na svetovnem prvenstvu v Švici osupnil s svojimi brezkompromisnimi nastopi na meji verjetnega. Ko so ga neizprosni avstrijski mediji kritizirali po prvem delu tega velikega tekmovanja, se ni pustil motiti, samozavestno se je držal začrtanih ciljev. Na koncu so mu za superiornost zaploskali prav vsi.

Svoje meje spoznaš, ko si jih pripravljen preseči, je vodilo, ki mu zvesto sledi Hirscher. V tej sezoni je tovrstne predstave večkrat pokazal. A tekmecem je uspelo še za kanček premakniti to njegovo mejo, ki se je zdela nadzemeljska. S prsti je v ciljni areni (skorajda nejevoljno) kazal, da so mu do te in one zmage zmanjkali pičli centimetri. Na SP v Švici pa je sestavil vse parametre bolje od tekmecev in z dvojčkom zmag potrdil, da je tudi smučar za velika tekmovanja.

Iz St. Moritza se je vrnil kot najuspešnejši udeleženec prvenstva. Nihče drug ni osvojil dveh zlatih snežink. Dodal jima je še srebrno iz kombinacije. Tudi ta kovina bi lahko bila najžlahtnejša, če bi pospešil za stotinko. Z dvojno krono v tehničnih disciplinah je ponovil zadnji tovrstni uspeh v moškem smučanju, ki je pred 21 leti uspel italijanski legendi Albertu Tombi. »Mladi nadobudneži me premagujejo na vsakem treningu, zato sem za ta dosežek zelo hvaležen. Pomagajo mi, da se pri vsaki vadbi še bolj ženem in napredujem,« je razkril, kaj je tisto, kar ga motivira k novim dokazovanjem. Olajšanje je prinesla zmaga v veleslalomu. »Če se mene vpraša, bi se lahko kar zdaj odpeljal domov in končal SP. Moj cilj je bila zlata kolajna in uresničil sem ga,« je opisal, kako veliko breme mu je padlo s pleč.

Prav zato je na slalomski tekmi nastopil – kot je dejal – brez pritiska. »Prav super je smučati brez bremen. Po srebrni kolajni na kombinaciji sem dosegel svoj najnižje postavljeni cilj, tj. ena kolajna na petih tekmah. Po zelo čustveni zmagi na veleslalomu, na katero sem čakal zelo dolgo, saj sem bil dvakrat drugi za Tedom Ligetyjem na zadnjih dveh SP, je bilo zame precej preprosto štartati na slalomski tekmi. Vse je bilo v najlepšem redu in ničesar si ne bi očital, če bi, denimo, presmučal količek in odstopil. Edino, česar si ne bi oprostil, bi bil počasen nastop. Zato sem se odločil, da na obeh progah napadam na vse. Izkazalo se je, da sem uprizoril zase popolno prvenstvo,« je bil srečen Hirscher, ki se je s približno 118.400 evri zasidral tudi na vrhu lestvice zaslužkarjev v St. Moritzu. Najbolj so se mu v tem »boju« približali Švicarka Wendy Holdener, Američanka Mikaela Shiffrin in Kanadčan Erik Guay, ki so domov odnesli po 73.300 evrov.

Avstrijski šampion, ki velja za profesionalca od glave do pet ne le pri smučanju, ampak tudi ko gre za obvladovanje komunikacije z mediji, se dobro zaveda, da formula uspeha ne tiči le v enem posamezniku, temveč v močni ekipi. »Velik del uspeha pripada tistim, ki mi zagotavljajo najboljše razmere in najbližjim. Najhitrejši sem lahko le z dobro ekipo. Če ima moj serviser slab dan, se lahko še tako trudim smučati hitro, pa ne bom osvojil kolajne. Veliko več se skriva v vsej zgodbi kot le modra in rdeča vratca. Prav zato se zahvaljujem vsem članom ekipe, družini, dekletu in vsem drugim, ki so mi pomagali do tu, kjer sem,« je poudaril 27-letnik, ki med naštetimi ni pozabil omeniti niti psa, svojega zvestega prijatelja.

Glede na to, da ima v skupnem seštevku svetovnega pokala devet tekem pred koncem sezone 432 točk prednosti, se mu obeta še šesti veliki kristalni globus, s čimer bi se zapisal v zgodovino alpskega smučanja, saj jih toliko v moški konkurenci ni osvojil še nihče. Po vseh lovorikah v sezoni bi si tako postavil trdne temelje za prihajajočo zimo, ki bo postregla z olimpijskimi igrami. V zbirki tovrstnih odličij hrani zgolj eno – srebro iz slaloma v Sočiju. Edina kolajna, ki jo pogreša v statistiki, je zlata s tega prestižnega športnega tekmovanja. »Če mi bo uspelo, bo to prelepo. Če mi ne bo, pa tudi ne bo problema. Nobenega pritiska si ne bom zdaj nalagal. Drži pa, da je olimpijsko zlato še manjkajoča pika na i,« se je v mislih sprehodil do Olimpa.