Iz ZDA s kančkom upanja na zasuk v Oslu

Do svetovnega prvenstva v biatlonu, ki se bo začelo 3. marca, ne bo več tekem svetovnega pokala.

Objavljeno
15. februar 2016 00.29
Siniša Uroševič
Siniša Uroševič
Presque Isle – Za biatlonsko karavano se začenja sklepno odštevanje do najpomembnejšega tekmovanja leta, 49. svetovnega prvenstva. Velika predstava v Oslu se bo začela 3. marca, do takrat ne bo več tekem svetovnega pokala. V slovenskem taboru upajo predvsem na vzpon Jakova Faka, ki bo branil naslov prvaka v skupinskem štartu.

Kot ponavadi bo prav ta disciplina zadnji dan prvenstva, dotlej se bo dogajalo marsikaj, popotnica preizkušenj iz Severne Amerike pa je razgrnila različna pričakovanja. Uganka o (ne)moči slovenske izbrane vrste, v zadnjih dveh desetletjih še nikdar tako blede, se nadaljuje, četudi je bera zadnje ameriške postaje, tako v primerjavi s prejšnjo kanadsko kot tudi sklepno januarsko v Anterselvi, ponudila vsaj malce dobre volje. Toda slovenski tabor še naprej čaka zares odmeven dosežek, vsaj med deseterico, če že ne na v preteklosti dosegljive stopničke. Očitno bo za vrnitev na oder realno še naprej edini slovenski kandidat Fak, a pri njem se v zadnjih tednih ključno vprašanje suče okrog zdravstvenega stanja.

Po številnih težavah in večkratni virozi se zlepa ni mogel vrniti na želeno raven tekmovalne pripravljenosti, že hitro je bilo jasno, da tako dobrih uvrstitev iz prejšnje sezone, ko je bil ob skupnem seštevku na koncu 3., ne bo mogel ponoviti. Dvomov o pravilnem pristopu k sezoni je precej, pri zboru za biatlon so že napovedali prekinitev pogodbe z njegovim osebnim trenerjem Janijem Grilom, kar petkratna ponovitev jemanja antibiotika v kratkem časovnem presledku pa je najbrž tudi terjala svoj davek.

Ko je v zadnjih dveh tednih tekmovalna karavana lovile točke na dveh severnoameriških prizoriščih, je Fak po bolj umirjenem programu, kot ga je vajen sicer, treniral na Pokljuki. »Seveda je najbolj pomembno, da je ozdravel. Težko pa je ocenjevati raven njegove pripravljenosti, ker po zadnjih težavah še ni opravil hitre, tekmovalne vadbe,« je dejal včeraj reprezentančni vodja Janez Ožbolt in poudaril, da izidi iz ZDA še vedno niso dobri, a sta vsaj 21. mesto Teje Gregorin v šprintu in 26. Klemna Bauerja v zasledovanju vrnila nekaj upanja na želeni premik navzgor.

Boleče je seveda tudi, da na zadnjih tekmah pred svetovnim prvenstvom moških in ženskih štafet slovenskih ekip sploh ni bilo na štartu. Tudi novi uspeh ukrajinskih biatlonk, drugouvrščenih za Čehinjami, pod vodstvom Uroša Velepca, pred enim letom še trenerja slovenske izbrane vrste, spet zbuja pomisleke. A zdaj je kajpak prepozno za objokovanje. Po jutrišnji vrnitvi biatloncev v domovino bosta v petek sledila njihova selitev v pokljuški bazni tabor, dober teden pozneje pa odhod v Oslo, kjer bo osrednji dogodek sezone slovenskemu taboru ponudil bodisi zasuk bodisi spoznanje o povsem zavoženi zimi.