Izbruh moči Mazejeve na severnem polu

Åre – Tina Maze je v svetovnem pokalu slavila že 26 zmag, osvojila na OI in SP 10 kolajn, od tega štiri zlate, a take erupcije moči, kot jo je spravila iz sebe v zadnji četrtini zmagovite veleslalomske dvodejanke v Åreju, še ni uprizorila.

Rezultatsko morda niti ni bila videti tako silovita, a je bila v danih okoliščinah po vseh parametrih moči izjemna, kot sta bili denimo leta 2009 na SP v Vald'Iseru, ali pač v zaključni predstavi rekordne sezone v Lenzerheide.

Najboljša smučarka sveta je bila najmočnejša tam, kjer so tekmicam pojenjale moči. Edina je lahko v zaključku držala linijo, v kateri je iz sicer močnih nog iztisnila zadnje atome energije in izpeljala svojo najboljšo linijo. A to ni bilo lahko, kajti v telesu, predvsem pa glavi je bilo še vedno prisotno utrujajoče prilagajanje na časovno razliko. Povrhu pa je na obeh progah naredila napaki, ki jih je v ženskem smučanju na tako hitrih progah domala nemogoče izničiti. »Rešila se je v slogu Tombe in Hirscherja. Najbolj pomembno pa je, da je po napaki ostala povsem zbrana in potisnila vso moč na snežno površino. Iz tega zornega kota lahko njen nastop ocenim z desetko,« je bil navdušen trener Andrea Massi in dodal, da letos Tina v veleslalomu tako hitrih gibov z visoko koordinacijo gibanja še ni pokazala.

Črnjanka je bila na koncu vendarle presenečena, da je zmagala, saj je menila, da sta bili napaki preveliki. Še zlasti na drugi progi. »Nisem imela občutka, koliko sem izgubila, zato sem pritisnila na plin do konca. Zadnji del je bil eden od najboljših, če že ne najboljši veleslalomski odsek v zadnjem letu dni. Lahko rečem, da sem šele v njem dobila šampionske občutke.«

Ključ do zmage je bila hitra selitev v Åre in takojšnji trening, čeprav sta bila telo in glava utrujena. Priprave na tekmo je stopnjevala, tako da je tudi časovna razlika ni vrgla s tirov. Kot je ugotovila po veleslalomu, pa je bila bržčas kriva za napaki. Osredotočenost je bila sicer 100-odstotna, smučanje pa ne. Potem pa se je uresničil Massijev scenarij, ki je dan pred tekmo razlagal, da bi bilo idealno, če bi Tina zaostala največ pol sekunde za tekmicami na četrtem ali petem mestu, potem pa bi na drugi progi napadla z vso silo. Prav vse se je zgodilo tako, kot je napovedal pronicljivi trener, razen tega, da je bil Tina na prvi progi sedma ...

Najboljša veleslalomistka zadnjega desetletja je v Åreju premaknila veleslalomski mejnik. S štirinajstimi zmagami v prvinski disciplini se je na lestvici večnih zmagovalk svetovnega pokala na tretjem mestu pridružila Švicarki Lise-Marie Morerod in Avstrijki Aniti Wachter. Boljši sta bili le še Švicarka Vreni Schneider z 20 in Avstrijka Anemarie Moser-Pröll s 16 zmagami.

Slovensko slavje sta na severu Švedske zaokrožili Ana Drev, ki je spet osvojila 14. mesto, ter Katarina Lavtar, ki se je s 24. mestom (na drugi progi je bila 15.) prebila do točk. Drevovi je po 11. mestu na prvi progi dobro kazalo. Tudi na drugi je bila na robu deseterice, potem pa je je »zmanjkalo«. V njenih nogah ni bilo več eksplozivnosti. Razlog za le 26. čas v tem delu proge so bile hude bolečine v hrbtu. »Težko je bilo ritmično smučati, kajti bolečine po prvem teku so bile tako močne, da sem razmišljala, ali bi sploh bi nastopila. Pomagala mi je Martina Lenček, fizioterapevtka Tine Maze, vzela pa sem tudi protibolečinsko tableto. Do konca sem se borila, tako da sem s 14. mestom zadovoljna, čeprav sem želela više,« je povedala o švedskem veleslalomu Drevova. Kako dobro je pripravljena, pove tudi dejstvo, da ji hitre postavitve niso pisane na kožo. »Da veleslalom ni bil trasiran veleslalomsko, pove podatek, da je bil moški na prvi progi za 10 sekund daljši. Ker sem takšne proge pričakovala, sem letos veliko vadila na odprtih postavitvah, pa tudi nekaj superveleslaloma imam v nogah, tako da me postavitvi nista presenetili,« je dodala Štajerka, ki jo do naslednjega veleslaloma na Semmeringu čakajo fizioterapije.