Jokali, a tokrat od neizmerne sreče

Ljubno ob Savinji – Da je po 14 mesecih od prve slovenske zmage Špele Rogelj napočil čas, da slovenske orlice vknjižijo še kakšno enico, se ni strinjalo le vseh šest bojevnic, ki so se včeraj merile na svetovnem pokalu v Zgornji Savinjski dolini, ampak tudi nepregledna množica navijačev. Včeraj so imeli vsi vsaj dva vzroka za ples na podnožju skakalnice, zmago Maje Vtič in tretje mesto Rogljeve.

Tako pogosto se je zadnje dni vrtel podatek, da Slovenke še kar nimajo uvrstitve na zmagovalni oder na domačem prizorišču, da se je zdelo, kot bi z njim želeli pregnati urok, ki je domače orlice ob njihovi stalni rasti v zadnjih sezonah vedno znova vrnil korak nazaj, ko so stale pred domačim občinstvom. V tokratne priprave organizatorjev je bilo vloženega toliko truda, da je bil oder zanje brezhibno pripravljen, zgoščenka z Zdravljico pa povsem pri roki, in v reprezentanci so še kako čutili, da se pripravlja nekaj velikega. Med drugim že po treningu, Primož Peterka je včeraj, denimo, hitel pojasnjevati, da je radius prenovljene skakalnice zdaj idealen za Slovenke, ki imajo močne noge, in da jih prav nič ne zanima, da se drugi na skrivaj zmrdujejo nad njim. Nekdanji orel iz Moravč že ve, vedela je tudi Vtičeva, ki v petek, denimo, ni izkoristila možnosti še nastopa v kvalifikacijah, tako trdno je zaupala prenovljeni napravi.

Ko je Rogljeva v poskusni seriji pristala pri kar 91,5 m, je zaskrbelo tudi žirijo, pa so zaletno mesto pomaknili za dve mesti navzdol. No, Maja Vtič je pozneje pristala dlje kot, denimo, Avstrijka Daniela Iraschko-Stolz ali Sara Takanaši, daleč je neslo tudi Katjo Požun in Niko Križnar. Bo tako tudi na tekmi, se je spraševala vse večja množica ob jeziku skakalnice, ki je tudi včeraj potrdila, da je Ljubno ob Savinji najbolj odmevna in obiskana prireditev ženskega svetovnega pokala. Za prvi val navdušenja je poskrbela komaj 15-letna Križnarjeva, ki je po prvi seriji končala celo kot osma, na koncu pa se ob krstu veselila 14. mesta. Seveda se je vseh šest Slovenk prebilo v drugo serijo, Rogljeva (87.5 m) in Vtičeva (91 m) pa sta si kot četrta in prva priskakali tudi izjemno izhodišče. In ga v drugem delu obilno izkoristili za prve slovenske stopničke na Ljubnem, pri čemer je Sara Takanaši doživela šele drugi poraz v sezoni.

»Postopoma sem iz sezone v sezono izboljševala rezultate, nikoli v preteklih letih nisem bila živčna, saj sem čutila, da grem stalno naprej. Zato tudi tokrat nisem potrebovala še enega skoka v petek in sem izpustila kvalifikacije, s tem pa privarčevala energijo in tudi kolena. Prvi skok na tekmi pa mi je dal dodatno energijo, videla sem, da lahko nadaljujem tudi v finalu, in tako tudi pritiska nisem čutila,« je z velikim žarom v očeh, ki so se v prvih trenutkih po zmagoslavju tudi zasolzile, razlagala Vtičeva, skakalka z najdaljšim stažem v slovenski reprezentanci, ki si je leta in leta utirala pot do svetovnega vrha. Še trener Stane Baloh ji pred odločilnim skokom ni imel več kaj reči, saj je bila tako osredotočena na nalogo, ki ji je prinašala največji uspeh v karieri doslej. Zdaj, pravi, vidi, da je mogoče premagovati tudi japonsko kamikazo Takanašijevo, ki je obema Slovenkama iskreno čestitala.

Tudi Rogljevi, katere navijači so tako letos prišli na svoj račun, potem ko se ji ob izjemni beri in nizu stopničk v prejšnji zimi lani na Ljubnem ni izšlo za preboj med najboljšo trojico. Včeraj je ob tretjem mestu kar sijala, le ona ve, koliko truda je zahtevala vrnitev na vrhunsko raven po lanskih težavah s hrbtom, ki jo vsake toliko še vedno spomni, naj bo mila do njega. Tudi po včerajšnjem tretjem mestu je priznala, da čuti topo bolečino, a njene sreče to ni zamajalo. »Po vseh težavah, ki sem jih imela, je to veliko olajšanje, zadovoljna sem in tudi bolečino je ob takšnem rezultatu veliko laže pozabiti. Že ob zmagi v kvalifikacijah sem čutila, da tokrat lahko naredim korak naprej, tudi poskusni skok je bil zelo dober. Mi je pa bilo tudi lažje, ker mi motivacija kar poskoči ob ogromni podpori publike ob vznožju skakalnice,« je priznala Rogljeva, katere oče je v zadnjih dneh sodeloval pri pripravi skakalnice, tudi tokrat pa se je na Ljubno pripeljalo več kot za en avtobus njenih navijačev. Številni bodo pot ponovili tudi danes, ob takšni formi Slovenk si pač lahko obetajo nadaljevanja …