Junak Kitzbühla je Raketa z Otoka

Kitzbühel – Lastnik petih velikih kristalnih globusov Marcel Hirscher je uprizoril neverjeten nastop na izjemno zahtevnem slalomu v Kitzbühelu, potem ko se je po 9. času prve proge z več kot sekundo zaostanka za vodilnim prebil na vrh in se z domačimi navijači veselil 42. zmage za svetovni pokal. A zgodba dneva je pripadla Britancu Davu Rydingu, uvrščenemu tik za avstrijskim asom.

Ryding je namreč Britancem prismučal prve stopničke po letu 1981, ko je Konrad Bartelski zasedel 2. mesto na smuku v Val Gardeni. Tridesetletnik je presenetil že z najboljšim časom selektivne prve proge, na kateri je odstopila tretjina tekmovalcev, med njimi tudi norveški šampion Henrik Kristoffersen, v tej sezoni odlični Italijan Manfred Mölgg, švedska prekaljena mačka Andre Myhrer in Mattias Hargin ...

»Prvi nastop je bil nor. Vedel sem, da sem tekmoval brez napak, nisem pa mogel verjeti svojim očem, ko sem presmučal ciljno črto. V premoru pred finalom sem se trudil zadržati zmeren srčni utrip in se izogniti napetosti. Sam sebe sem skušal prelisičiti, da nisem zadnji, ki se bo pognal s štartne hišice, a bilo je težko. To je bila miselna bitka samega s seboj, ki pa sem jo na koncu dobil,« je povedal Ryding, ki si je ogledal Hirscherjev finalni nastop, s katerim je osupnil vse. »Če sem povsem iskren, nisem bil prepričan, da imam kaj takega v sebi,« se je priklonil zmagovalcu in dodal, da 2. mesto ob takšnemu tekmecu vrednoti kot zmago. »Ponosen sem na svoj dosežek, zapomnil si ga bom do konca življenja,« je žarel Britanec, ki mu je zaploskal tudi Hirscher, vesel nove družbe na stopničkah. Na zmagovalnem odru se jima je pridružil še tretjeuvrščeni Rus Aleksandr Horošilov, varovanec slovenskega trenerja Janija Hladnika in Rydingov partner na treningih v Avstriji.

Ryding, ki prihaja iz majhnega kraja Bretherton, 60 km severozahodno od Manchestra, se je s snegom prvič srečal pri 13 letih. Britanski smučarski reprezentanci se je priključil leta 2006, v svoji statistiki ima tudi olimpijske nastope na igrah v Vancouvru (2010) in Sočiju (2014). V svetovnem pokalu je debitiral leta 2009, pred štirimi leti je dobil zalet z osvojenim slalomskim seštevkom v evropskem pokalu. Prvič se je med deseterico najboljših v svetovnem pokalu prebil v tej sezoni, šesti je bil v Leviju, sedmi v Zagrebu. »Če bi sezono končali prav zdaj, bi bil z izkupičkom presrečen. Trudil se bom še naprej,« je po rezultatu kariere razmišljal smučar, ki sliši tudi na vzdevek Raketa (The Rocket). Uspeh je pripisal vloženemu delu, nenehnemu trudu in odrekanju. Vse to je prineslo napredovanje, ki se v tej sezoni izraža na njegovih nastopih.

Glede na to, da polovico stroškov za ekipo, tj. trenerja in serviserja, vzame iz lastnega žepa – alpinci na Otoku ne prejemajo državne podpore od leta 2010 –, mu bo kitzbühelska denarna nagrada za 2. mesto pomagala pri prebijanju do novih ciljev. Prislužil si je približno 37.000 evrov. »Nisem še preveril, koliko bom prejel,« je dejal na novinarski konferenci po tekmi in dodal, da doslej na svoji športni poti še ni zaslužil prav veliko.

Slovenska reprezentanca se je iz mondenega Kitzbühela vrnila zadovoljna s pogumnim nastopom Štefana Hadalina, ki si je tretjič v karieri prismučal slalomske točke. Zasedel je 21. mesto, navdušil pa predvsem z zbranostjo na zelo zahtevnem terenu in šestim časom druge proge. Smukači so pozdravili točke Boštjana Klineta (27.), težko pa je bilo sprejeti diagnozo najizkušenejšega v ekipi Andreja Šporna, ki si je pri padcu na treningu strgal sprednjo križno vez v desnem kolenu. Za Kranjskogorca je sezone bržkone konec, pod vprašajem pa je prav gotovo tudi nadaljevanje kariere.