Tiskane izdaje
Oslo – Če se po jutru dan pozna, se slovenski biatlonski reprezentanci tudi na svetovnem prvenstvu, tako kot na prejšnjih postajah te mučne sezone, ne obeta nič dobrega. V prvih dveh posameznih preizkušnjah je nastopila slabo in precej zaostala za tekmicami. Popravni izpit bo v današnjem zasledovanju. Moška tekma bo ob 13.30, ženska ob 15.45.
Toda kakšnih opaznih sprememb v nedeljskem sporedu ni mogoče pričakovati, saj ima tudi udarni adut slovenske izbrane vrste Jakov Fak po 39. mestu v šprintu za zasledovanje vse prej kot spodbudno izhodišče. Klemen Bauer bo startal s številko 50, Roka Tršana ter novinca na prvenstvu Mihe Dovžana pa po včerajšnji predstavi ne bo med 60 udeleženci zasledovalnega boja.
Že drugega naslova na tem prvenstvu se je po uvodni francoski zmagi med mešanimi štafetami razveselil Martin Fourcade, skupno je že sedmič užival na najvišji stopnički svetovnih prvenstev. Sicer pa je to bila zanj druga lovorika v šprintu, po Ruhpoldingu 2012. Prav takrat je svojo imenitno zgodbo pisal Fak, najprej s srebrno kolajno v mešani štafeti in nato prvim naslovom za slovenski biatlon. A zdaj se ti časi zdijo že prav oddaljeni, ne nazadnje tudi bere lanskega prvenstva na Finskem ne bo mogoče realno ponoviti. Že ta moški šprint je našega vodilnega reprezentanta, a v tej sezoni daleč od svojega tekmovalnega ugleda, potisnil na 39. mesto, pred enim letom je bil v tej disciplini za začetek 14.
»Priznam, mučil sem se. Prvi krog je bil spodbuden, pozneje mi ni šlo. Več lahkotnosti je bilo na tekmi mešanih štafet, zdaj pa se spet vrtim v krogu te sezone. In ko nisi na najvišji tekmovalni ravni, je ta proga na Holmenkollnu, ki jo imam drugače prav rad, zelo zahtevna,« je razmišljal po prihodu v cilj dvakratni svetovni prvak, zdaj daleč zadaj za svojimi dolgoletnimi tekmeci. Med temi še naprej vztraja 42-letni Ole Einar Bjørndalen, včeraj je z drugim mestom v imenitnem ozračju navdušil 20.000 gledalcev, le vladar svetovnega pokala Martin Fourcade je bil zanj nepremagljiv. »On je zdaj res v svojem razredu,« je poudaril neuničljivi Norvežan, ob namigu francoskega novinarja, češ da je Fourcadov niz zadnjih let prav podoben sanjski dobi Bjørndalna, pa je odgovoril: »Ne, zdaj je drugače. Meni je bilo lažje, saj takrat ni bilo tako ostre konkurence vrhunskih tekmovalcev.«
In komaj se je veselje malo poleglo, že se je na Holmenkollnu začela nova veselica ob prvi domači zmagi na tem prvenstvu. Dosegla jo je Tiril Eckhoff, prikupna 25-letna študentka iz Trondheima, zdaj prvič svetovna prvakinja. »O tem sem res lahko le sanjala, da se bom naslova najboljše na svetu veselila v domovini,« je nekajkrat vzhičeno ponovila.
Medtem pa je bilo v slovenskem taboru mogoče zaznati vse prej kot nasmejane obraze. Teja Gregorin je namreč kljub strelskemu učinku brez zgrešene tarče pristala šele na 30. mestu, Andreji Mali niti odlično pripravljene smuči, o katerih je sama govorila, niso pomagale k boljšemu izhodišču za zasledovanje, kot je 59. mesto, Anja Eržen pa je bila 54., se tako uvrstila na današnjo tekmo, a ob dveh zgrešenih strelih pač ni mogla biti prav zadovoljna. S slovenskega zornega kota bo ocena prvenstva sledila v prihodnjih dneh, a po uvodu sodeč tudi Oslo, mesto izjemne zgodovine pomorščakov, očitno ne bo preusmerilo potapljajoče se ladje …
